TV Slovenija je v pričakovanju 30. obletnice samostojnosti države poleg pogovora s premierjem pripravila tudi pogovor s predstavniki opozicije. Prišli so predsedniki strank LMŠ, Levica, SD in SAB.

Bo država praznovala združena?

Kaj vodjem opozicijskih strank pomeni praznik oziroma 30 let samostojne Slovenije in ali se bodo udeležili proslave, je zbrane najprej povprašala voditeljica Tanja Starič.

Za prvaka LMŠ-ja Marjana Šarca je osamosvojitev najveličastnejši dogodek v zgodovini naroda. Spomnil je, da so številni dali življenja za to, in prepričan je, da bi jim morali biti hvaležni. Le da Šarec na preteklih 30 let gleda z žalostjo, saj so po njegovem mnenju osamosvojitelji skrenili s poti in marsikaj podrli, kar tudi danes ruši vero ljudi v državo. Morda bi res morali tedaj izvesti lustracijo, je dejal. Med državno proslavo bo v parlamentu, njegova udeležba oziroma neudeležba pa bo "politično stališče".

Sorodna novica Janša: Kakovost političnega dialoga je bila med osamosvojitvijo enaka kot danes

Za Tanjo Fajon, voditeljico SD-ja, je 30. obletnica Slovenije vir ponosa. Spominja se "močne energije in entuziazma", ki je preveval leta 1991, pa tudi sledečih let vse do 2004, ko je bila Slovenija usmerjena v pridruževanje mednarodnim organizacijam in je imela fokus, skupni cilj, skupno strategijo. Danes pa Fajonova ugotavlja, da je narod razklan, politika diskreditiran poklic, vladata pa "apatija in strah". To se je po njenih besedah pokazalo tudi na lanski proslavi, ko je bilo "mesto dobesedno preklano" med ljudsko množico in politiki (medklic voditeljice, da je šlo za epidemijo, je Fajonova ignorirala). Vseeno se bo Fajonova letos proslave udeležila, saj ne praznujemo vlade, ampak našo državo.

Luka Mesec (koordinator Levice) se bo udeležil proslave, pa tudi sama osamosvojitev zanj ni "neki ultimativen dogodek" v slovenski zgodovini, pri čemer je spomnil na 9. maj 1945. Mesec je dejal, da so se voditelji leta 1991 borili za pluralizem in svobodo medijev, danes pa so taisti ljudje "z Janšem na čelu" na drugi strani. Vodja Levice je še spomnil, da je spodnjih 40 odstotkov Slovencev po dohodku na slabšem kot leta 1980. Proti temu bo protestiral, ne pa praznoval 30. obletnice samostojnosti.

Alenka Bratušek, predsednica SAB-a, se bo proslave udeležila, "saj to ni proslava vlade, ampak države in ljudi". Na obletnico je ponosna, kakor tudi na državo. Jo pa žalostijo številne napake, storjene v preteklih desetletjih, med njimi način izvedbe privatizacije s certifikati, ukinitev SDK-ja, pa po njenem mnenju zastaranje velikih procesov, medtem ko se malim ljudem zaradi 100 evrov dolga prodajajo hiše. Država si tega ne zasluži, je izjavila.

Opozicija še vedno ne more do 46 glasov. Šarec: Izgubljeni sinovi demokracije.

Pogovor je zašel na številne teme, najdlje so se zadržali pri vlogi opozicije in njenih poskusih, da ustavi vlado in se zavihti na oblast. Šarec je pojasnil, da je opozicija storila tako rekoč vse, kar je lahko, da bi vlado nadzorovala in jo tudi menjala, a dokler ne bo imela 46 glasov, je doslej videno tudi dejanski domet opozicijskih strank. Pravo vprašanje torej niso LMŠ, SD, Levica in SAB, temveč koalicijski partnerji, pa tudi poslanca manjšin, ki ne bi smela biti jeziček na tehtnici, pa sta, je zatrdil. Še posebej je spomnil na DeSUS in SNS, ki uradno nista koalicijski stranki, dejansko pa omogočata obstoj vlade. "Mi svojih 43 glasov dajemo. Problem so izgubljeni sinovi demokracije," je dodal. Šarec še vedno upa, da bodo prepoznali položaj in omogočili, da se stvari spremenijo. Če pa bo vlada dejansko preživela do naslednjih rednih volitev – in čas hitro teče, je spomnil Šarec – pa je volivce pozval, naj dejansko gredo nanje. Če namreč nisi volil, se nimaš kaj pritoževati, če pa si volil Šarca in ni nič naredil, lahko na to javno opozoriš. Bratuškova je k temu dodala, da ima vsak volivec na štiri leta možnost in pravico, da odda svoj glas, potem pa štiri leta ni več popravnega izpita.

Je pa voditeljica Tanja Starič prisotne opozorila, da so v tem mandatu vlado že imeli v rokah, a so razpadli, volivci pa se "upravičeno sprašujejo", koliko časa bi sploh zdržali skupaj. Mesec je na izziv odgovoril z besedami, da so v prejšnji vladi podpisali pogodbo, a se ta ni izvajala, zato so jo pač morali razdreti. Zdaj je drugače, je zagotovil, četverica že več kot leto dni javno nastopa brez večjih trenj ali nasprotovanj. Še več, dobro podlago ima, da hitro sestavijo koalicijsko pogodbo. Šarec pa se je na izziv odzval z besedami, naj si ljudje predstavljajo, kaj bi šele bilo, če ne bi levi pol leta 2018 sestavil vlade in bi takrat dobili "tak režim", ko ga zdaj dobro leto izvaja Janša.

Mesec pa je potegnil črto z oceno, da se vlada slabo spopada s trenutno največjim izzivom: epidemijo covida-19 oziroma cepljenjem proti omenjeni bolezni. Vlada si je zastavila cilj, da bo do poletja cepila 70 odstotkov prebivalstva, pa je šele na 28 odstotkih, veliko odmerkov cepiva pa čaka neporabljenih. To je dokaz, da nima zaupanja prebivalstva, ključne dobrine za dejansko izvedbo cepljenja, in da je sprememba nujno potrebna.

Celoten pogovor si lahko ogledate spodaj.