Nagrade, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) gospodarstvenikom podeljuje kot priznanje za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja, so podelili na slovesnosti v Poletnem gledališču Studenec na Studencu pri Krtini.

Predsednik republike Borut Pahor pa je zbornici ob tej priložnosti vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu.

Zanoški: Pri delu sem ciljno usmerjen

Prvi nagrajenec je direktor družbe Frutarom Etol Zdenko Zanoški. V njej je zaposlen od leta 1978, od leta 2000 je v vodstvu družbe, od leta 2008 je njen direktor. Tovarna se je sprva imenovala Etol, nato je družbo leta 2012 kupil izraelski Frutarom, od leta 2018 pa je del ameriške multinacionalke International Flavors & Fragnances (IFF), ki ga je s 1. januarjem 2021 preimenovala v Tastepoint.

Sorodna novica GZS deveterici podelil "gospodarske oskarje"

Kot je ocenil za posebno izdajo glasila GZS-ja Glas gospodarstva, je našel ravnovesje, da se po več kot 40 letih dela ob tem počuti dobro in hkrati še vedno uspe najti iskrice ustvarjalnosti. "K temu je zagotovo pripomoglo tudi to, da sem pri delu ciljno usmerjen," je dejal. Družba ima med drugim lastno raziskovalno skupino s 17 raziskovalci in sedmimi tehniki, ki je v okviru multinacionalke evropski inovacijski center za razvoj določene vrste proizvodov in proizvodna enota za posebno produktno skupino za dobave v celotni Evropi. Družba je lani ustvarila 77,1 milijona evrov prihodka in 122.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Kelvišar: Nagrada je posledica tega, kar smo soustvarili s sodelavci

Drugi nagrajenec je Marta Kelvišar, direktorica družbe Adria Dom, hčerinske družbe Adrie Mobil. Družba proizvaja mobilne hiške in šotore za glampiranje, vodi od leta 2018. Kot so v GZS-ju zapisali v obrazložitvi nagrade, se je Kelvišar v zadnjem obdobju usmerila v preobrazbo notranjega delovanja družbe. Družba je v zadnjih štirih letih investirala več kot pet milijonov evrov v povečanje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti, nakup zemljišča, avtomatizacijo ter digitalizacijo proizvodnje in poslovanja.

Poudarek je bil predvsem na zaposlenih. "Nagrade, kot je denimo nagrada GZS-ja, so zgolj posledica vsega, kar smo s sodelavci ustvarili skupaj, in to je priznanje, ki nam bo navdih in motivacija pri našem delu tudi v prihodnje," je za Glas gospodarstva dejala Kelvišar. Družba je imela lani 34,6 milijona evrov prihodka in okoli 56.500 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Lukić: Ustvarjamo trende na področju montažne gradnje

Tretji nagrajenec je Marko Lukić, direktor družbe Lumar IG. To je družinsko podjetje, ki proizvaja montažne skoraj ničenergijske objekte, vodi ga od leta 2010. Kot so zapisali v obrazložitvi, podjetje s svojo razvojno naravnanostjo in inovativnimi ter do okolja prijaznimi rešitvami ustvarja trende na področju montažne gradnje tako v Sloveniji kot v tujini, Lukić pa s svojim zgledom, znanjem in pristopom oblikuje trajnostni razvoj podjetja ter celotne panoge.

Nagrada GZS-ja zaradi velikega števila renomiranih prejemnikov do zdaj in dejstva, da GZS združuje veliko poslovnih subjektov, spada med najvišja priznanja, ki jih lahko dobi nekdo, ki deluje v gospodarstvu, je za Glas gospodarstva dejal Lukič. Družba je v zadnjih treh letih dobiček povečala za 24 odstotkov, prihodke pa za 16 odstotkov. Lani je ustvarila 19,1 milijona evrov prihodkov in okoli 61.100 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Dominko Baloh: Nagrada potrditev razvojnega dela

Nagrajena je tudi Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete. Vodi jo od ustanovitve leta 2004. Svoje poslanstvo je od začetka delovanja fakultete videla v odpiranju možnosti in dostopnosti študijskih programov, je dejala za Glas gospodarstva in dodala, da so cilje dosegali s sinergijskim povezovanjem razvojnega, izobraževalnega in svetovalnega dela ob stalnih inovacijah.

Nagrada je potrditev njihovega razvojnega dela, stalne inovativnosti in potrditev, da njihov trud ni neopažen, je dodala Dominko Baloh. DOBA Fakulteta je imela lani 3,3 milijona evrov prihodkov in okoli 119.600 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

53. podelitev tovrstnih nagrad zapovrstjo

Nagrade GZS-ja so najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji, prvič so bile podeljene leta 1969 ob obletnici smrti Borisa Kraigherja, po njem so bile tudi poimenovane. Prejmejo jih gospodarstveniki, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado do zdaj prejelo 351 gospodarstvenikov in 29 gospodarstvenic, so navedli na GZS-ju.

Video: Posnetek prireditve

170 let GZS-ja

GZS je najstarejše združenje gospodarstva v Sloveniji – leta 1851 je v Ljubljani po odloku cesarja Franca Jožefa začela delovati prva čezsektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Njeno članstvo je bilo večinoma nemško, to so bili premožni veletrgovci, industrialci, mali trgovci in obrtniki, vzporedno z idejami o zedinjeni Sloveniji in s taborskim gibanjem pa so v 80. letih 19. stoletja slovenski predstavniki v zbornici dobili večino, uvedeno je bilo dvojezično poslovanje, za predsednika je bil izvoljen Slovenec Josip Pokljukar, navaja Pahorjev urad. Člani so zbornico potrebovali za vzpostavitev možnosti za njihovo urejeno sodelovanje, povezovanje in nastopanje na tujem.

GZS je v 170 letih delovanja zamenjal šest različnih držav in vsaj toliko valut, preživel je tri vojne, štirikrat je spremenil svoje ime in iz predindustrijske dobe prišel v digitalno. Danes je sodobno in živahno združenje, ki še vedno zavzeto spodbuja gospodarski razvoj Slovenije s pospeševanjem trgovine, obrti, podjetništva in industrije, je med drugim navedel urad predsednika republike.