Tadej Pogačar in Primož Roglič sta znova osvojila tritedensko dirko, Matej Mohorič pa je v veličastnem slogu dobil dve etapi na Dirki po Franciji in dopolnil zlati hat-trick etapnih zmag na vseh treh največjih dirkah. A to še zdaleč ni bilo vse, navduševali so nas košarkarji na olimpijskih igrah, odbojkarji na evropskem prvenstvu in še veliko drugih, ki se jih bomo spomnili na zadnji dan leta v tradicionalnem pregledu 100 športnih dogodkov leta. V tokratnem slikovnem pregledu pa ponujamo zgolj nekaj slikovnih primerjav.

PRIMOŽ ROGLIČ ZACELIL RANE Z OLIMPIJSKIM ZLATOM

Ni skrivnost, kaj je bil osrednji cilj sezone Primoža Rogliča. Po dveh osvojenih Dirkah po Španiji in nesrečno izgubljenem lanskem Touru (ko zaradi padca na Dofineji ni mogel trenirati za vožnjo na čas, predzadnji dan pa je prav v teh prvini izgubil zmago na najpomembnejši kolesarski dirki na svetu), je celotno sezono posvetil francoski pentlji. Priprave je popolnoma podredil Touru in v Francijo odpotoval brez pripravljalne dirke. A že v tretji etapi je doživel grd padec, zaradi katerega ni bilo jasno, ali bo lahko nadaljeval. Nekaj dni je še vztrajal, a kmalu odstopil. Rehabilitacijo je usmeril na olimpijske igre, ki so se odvijale teden po koncu Toura. Na cestni dirki zaradi krčev še ni mogel parirati tekmecem, tako je nekaj časa dvomil, ali bo sploh prišel na start kronometra. Dva dneva pred dirko se je počutil bolje − prišel, videl, postal olimpijski prvak! Za še eno piko na i se je še tretje leto zapored podal v Španijo, kjer je osvojil Vuelto.

BENJAMIN SAVŠEK POTRDIL REK 'V TRETJE GRE RADO'

Tokio se je srečno končal tudi za kanuista Benjamina Savška, ki je v svoji dolgi in bogati karieri dosegel vse, kar se je osvojiti dalo – naslov evropskega in svetovnega prvaka, manjkal mu je samo olimpijski naslov. V Londonu 2012 je bil tako v kvalifikacijah kot polfinalu drugi, finalna vožnja pa se mu je popolnoma ponesrečila, saj si je nabral kar 108 kazenskih sekund in osvojil zadnje osmo mesto. V Riu 2016 je bil izredno hiter, dosegel je tretji čas, a dva dotika sta ga pahnila na šesto mesto. V Tokiu je na svojih tretjih igrah pri 34 letih veslal ravno obratno, v kvalifikacijah in polfinalu so se mu pripetili dotiki, v finalu pa je letel kot po nevidnih tirnicah, vse tekmece je prehitel za več kot tri sekunde in slovenskemu kajaku in kanuju priboril sploh prvo zlato medaljo na olimpijskih igrah.

LOV NA MEDALJE KAJAKAŠIC SPLAVAL PO VODI

V tem športu velja izpostaviti še eno zanimivi slovensko zgodbo na olimpijskih igrah, le da se z brzic selimo na mirne vode. Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta izvrstni kajakašici, na največjih tekmovanjih sta v zadnjem olimpijskem obdobju osvojili kar pet medalj, letos sta prvič dobili zlato medaljo, v Poznanju sta postali evropski prvakinji v dvosedu na 200 metrov. Velike apetite sta imeli na olimpijskih igrah, kjer sta na 500 metrov napadali najmanj uvrstitev v finale. A na povsem zadnjih metrih polfinala sta imeli veliko smolo, saj sta izgubili usklajenost, čoln se je prevrnil, sami pa sta končali v vodi.

MARCELL JACOBS SKOČIL V SPRINT IN ZADEL V POLNO

Eden najbolj nepričakovanih junakov Tokia je bil atlet Marcell Jacobs, ki je bil rojen v ZDA, od leta 2016 pa nastopa za Italijo. Od desetega leta trenira atletiko, prvi del kariere je posvetil skoku v daljino. Leta 2016 je z preveliko pomočjo vetra (2,8 metra na sekundo) skočil kar 848 centimetrov, a na olimpijskih igrah v Riu ni nastopil zaradi poškodbe kolena. Šele leta 2019 se je zaradi ponavljajočih se poškodb odločil, da presedla v sprint, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Julija je njegov osebni rekord znašal že 10,03, s čimer je bil tretji najhitrejši Italijan v zgodovini. Maja letos je v Savoni tekel 9,95 in postal 150. človek, ki se je spustil pod mejo desetih sekund. Sanjske je nastopal v Tokiu, kjer je trikrat popravil osebni rekord in s časom 9,80 senzacionalno osvojil zlato medaljo.

OLIMPIJSKE IGRE NISO PRINESLE LUČI NA KONCU PREDORA

Igre v Tokiu bi morale biti sicer organizirane že lani, a je pandemija dogodek prestavila za eno leto. Sredi leta 2020, ko je bila odločitev sprejeta, je marsikdo (tudi najodgovornejši ljudje na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja) verjel, da bodo igre v letu 2021 pomenile slavnostni konec in predstavljale simbolno zmago nad koronavirusom, a resnica je bila drugačna. Ponavljajoči se valovi in obstoj virusa so pomenili, da je velika večina dogodkov potekala brez gledalcev, tribune so večinoma popolnoma samevale, na njej so bili le člani posameznih reprezentanc in organizatorjev. Gledalci so se ob koncu leta sicer v opaznem številu vrnili ob športne arene, a nove mutacije in rast pozitivnih okužb spet omejujeta izvedbo športnih dogodkov.

NAVIJAČI NISO KUPILI IDEJE SUPERLIGE

Preselimo se k nogometu. Čeprav je bil vrhunec sezone (pan)evropsko prvenstvo, ki se je na kultnem Wembleyju končalo z zmago in kronanjem Italije, pa si bomo leto morda še bolj zapomnili po hitri ustanovitvi Superlige. Ducat največjih in najbogatejših klubov iz Anglije, Italije in Španije je aprila ustanovilo tekmovanje, ki naj bi bilo zaprtega tipa. Predlog je resno zamajal vsa do zdaj znana evropska klubska tekmovanja in hierarhijo v domačih prvenstvih. Odgovorni so odločitev utemeljevali, češ da je to nekaj, kar delajo predvsem za navijače, na koncu pa so se prav ti uprli (to velja predvsem za Anglijo), sprožili številne proteste in realne misli po odcepitvi so po nekaj dneh zavrli v kali.

LIONEL MESSI ZAPUSTIL BARCELONO

Zlato žogo, najbolj čislano nogometno individualno nagrado, je še sedmič prejel Lionel Messi. Legendarni Argentinec je praktično celotno kariero povezan z Barcelono, saj za ponos Katalonije igra že od 13. leta. Težko si je bilo zamisliti, da bi kadar koli klub zapustil, še pred začetkom lanske sezone je bila na stadionu Camp Nouu velika podoba Argentinca. A pred letošnjo sezono je postalo jasno, da ne bo mogoče skleniti nove pogodbe, zato si je izbral novo okolje in zdaj igral za Paris SG. V Barceloni so kmalu zatem prekrili njegovo ogromno poslikavo.

ANTETOKOUNMPO DOČAKAL ŠAMPIONSKI PRSTAN

Giannis Antetokounmpo velja za enega najboljših in najskromnejših košarkarjev. Njegovi starši so se leta 1991 preselili iz Nigerije v Atene, kjer se je Giannis tri leta pozneje rodil. V mladosti je po ulicah grške prestolnice prodajal ure, torbice in sončna očala. Pri 13 letih je začel igrati košarko, izkazal se je za nadarjenega igralca, že pet let pozneje se je prijavil na nabor lige NBA, kjer ga je 15. po vrsti izbral Milwaukee. Po učnih letih je počasi napredoval, v letih 2019 in 2020 je prejel nagrado MVP, a nikoli ni dosegel tistega, kar si je sam najbolj želel – osvojiti naslov. To mu je končno uspelo prav letos, ko so Bucksi v finalu premagali Phoenix s 4:2.

DONČIĆ SE JE UTRDIL MED PETIMI NAJBOLJŠIMI IGRALCI SVETA

Pet let za Grkom je v Ligi NBA začel igrati tudi Luka Dončić. Zaradi evropskih izkušenj je marsikateri strokovnjak in poznavalec Lige NBA precej dvomil o njegovih sposobnostih in mu ni napovedoval svetle prihodnosti. A Dončić je bil v prvem letu izbran za novinca leta, korak naprej je storil v drugi sezoni, ko je bil izbran v prvo peterko lige, ta status pa je potrdil tudi v tretji sezoni, ki jo je spet končal v udarni peterki najmočnejše košarkarske lige. Ljubljančan si seveda želi napredka tudi na tekmovalni ravni, a do zdaj mu z Dallasom še ni uspelo preskočiti niti ene ovire v končnici, kar bo brez dvoma njegov cilj v četrti sezoni, ki se je začela ob koncu tega leta.

VERSTAPPEN PREKINIL HAMILTONOV NIZ

Zadnja leta v formuli ena zaznamuje Mercedes, ki je od leta 2014 pobral prav vse naslove. Najvišja stopnička je vselej pripadla Lewisu Hamiltonu, edina izjema je bila leto 2016, ko se je naslova veselil Nico Rosberg in se nato takoj upokojil. Zmagoslavna leta Mercedesa je letos prekinil Max Verstappen. Nizozemec ima dirkaške gene, saj je v formuli ena tekmoval tudi njegov oče Jos Verstappen (eno sezono je bil moštveni kolega Michaela Schumacherja). Oče je sina spremljal na vseh nižjih stopnjah od kartinga naprej. Mladenič je bliskovito napredoval in še preden je postal polnoleten, je že dobil sedež v formuli ena. Hitro je pokazal svoj talent, sploh v dežju. Kmalu je presedlal v moštvo Red Bulla in vsako leto je z biki dosegel vsaj eno zmago. Letos je slavil kar desetkrat in prvič postal svetovni prvak.

TANDE PO GROZLJIVEM PADCU SPET NA ZMAGOVALNEM ODRU

Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih se je marca spet tradicionalno končala v Planici. Že prvi dan je hudo padel Norvežan Daniel Andre Tande, ki je v zraku izgubil ravnotežje, padel, nato ga je premetavalo vse do izteka. Izgubil je zavest, bil je v komi, njegovo stanje pa je bilo na srečo stabilno. Po nekaj dni je vendarle lahko zapustil Slovenijo in se vrnil v domovino. Njegovo okrevanje je potekalo dokaj hitro, tako se je že na začetku nove sezone vrnil v karavano. Njegov napredek je bil hiter, tako je drugo tekmo v Klingenthalu končal na zmagovalnem odru, osvojil je drugo mesto.