V 80 slikah so predstavljeni bogata zgodovina muzeja, znameniti predmeti, pestro muzejsko delo, muzejske stavbe in druge muzejske dejavnosti.

Sorodna novica "Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev"

Na razstavi je zastopana ideja sodobnega muzeja, ki obiskovalcem omogoča vedenje o preteklosti, razumevanje sedanjosti in pogled v prihodnost.

"Privlačno slikovno gradivo odseva poslanstvo osrednjega nacionalnega muzeja: varovanje, vrednotenje, raziskovanje, interpretiranje in razstavljanje ter promocijo bogate kulturne dediščine Ljubljane in Slovenije," so ob razstavi zapisali v muzeju.

Razsvetljensko poslanstvo
Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein s svojim krogom razsvetljencev. Prihod Francozov in ustanovitev Ilirskih provinc sta namero nekoliko odložila. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju poudarili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja.

Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. Izdali so razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave. Že v prvem desetletju so prejeli dragocene darove ‒ umetnine in artefakte različnih darovalcev, med njimi starine župana Hradeckega, numizmatično zbirko Jožeta Repežiča, etnografske zbirke škofa Barage ter duhovnika Knobleharja, Zoisovo zbirko mineralov, Hohenwartove kolekcije školjk in druge predmete.

Pozneje se je fond razširil tudi zaradi pomembnih in presenetljivih arheoloških odkritij ‒ Vače, Ljubljansko barje, Šmarjeta, Mokronog, Drnovo pri Krškem in še bi lahko naštevali. Deželni muzej je imel sprva prostore v Pogačnikovi hiši na Salendrovi ulici v Ljubljani, že oktobra 1831 pa so slavnostno odprli muzej v stavbi Liceja. Leto 1882 je bilo za muzej prelomno, saj je Deželni zbor sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. Tako so 14. julija 1883 položili temeljni kamen za sedanjo muzejsko palačo. To je bil zgodovinski dogodek, saj gre za prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.

Ob 200. obletnici se v muzeju ozirajo v preteklost in snujejo vizijo za prihodnost. Želijo si, da bi zgodovino muzeja s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij približali širokemu krogu ljudi ter čim bolj častno sledili svojemu poslanstvu, lahko preberemo na spletni strani muzeja.

Častni pokrovitelj dogodkov ob praznovanju 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem je predsednik Borut Pahor.