Predsednica društva Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je poudarila, da je bilo med pandemijo po vsem svetu oteženo prepoznavanje in diagnosticiranje demence. "V tem času so se stvari poslabšale, stiske so bile še večje," je dejala in opozorila, da živi več kot tri četrtine ljudi z Alzheimerjevo boleznijo doma in da je zanje najslabše poskrbljeno.

Tudi vodja ambulante za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Ljubljana Milica Gregorič Kramberger je dejala, da je covid-19 otežil zgodnje prepoznavanje in intenzivne obravnave bolnikov, saj so opazili, "da so se bolniki pregledom v ambulanti odrekli, tudi ko je ta delovala nemoteno, zato marsikdo ni bil deležen obravnave", je povedala.

A covid-19 je na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo vplival še drugače. "Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali pa zaradi različnih nevroloških okvar njeno stanje poslabša," je povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Tako je za te bolnike "nujno, da za covidom-19 ne zbolijo", je povedala.

Posledično so bili bolniki z Alzheimerjevo boleznijo predvsem v lanskem letu še posebej prizadeti zaradi zmanjšanih stikov s svojci in stikov v okolju, kjer živijo, je poudarila Beović in dodala, da je bil lani "pač čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z osamitvijo bolnikov in z zmanjšanjem stikov med ljudmi". Z razvojem cepiva pa cepljenje priporočajo vsem bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Ker cepljenje ni 100-odstotno učinkovito, pa je treba okoli bolnika ustvariti še primerno okolje, "obrambni zid", torej da take bolnike obkrožajo ljudje, ki so cepljeni proti covidu-19, je še povedala Beović.

Pomen individualizirane in multidisciplinarne obravnave

Bolniki z demenco so v tem času tudi psihično obremenjeni, je povedala vodja Gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog. "Skrbeti moramo, da je obravnava bolnikov individualizirana, multidisciplinarna in da ima čim več ljudi dostop do obravnave," je povedala. Dodala je, da med hospitaliziranimi pacienti opažajo od 50- do 70-odstotno precepljenost, "kar je še vedno zelo nizko, še posebej pri tistih, ki živijo doma".

Prepoznavanje demence je sicer problematično zaradi raznolikih težav, je ob tem spomnila zdravnica iz Zdravstvenega doma Koper Tatjana Cvetko. Strinjala se je, da je čas covida-19 prinesel nekaj sprememb, saj so pričakovali, da bo "naval družin večji". Ker pa je demenca stigmatizirana, svojci težavo najraje še malo odložijo. "Stigmo bomo morali premagovati v ambulantah, v družinah in na splošno v družbi," je opozorila Cvetko.

Začne se z iskanjem besed, pozabljanjem imen ali ponavljanjem vprašanj

Prvi znaki demence so, da oseba ne najde prave besede, se ne spomni imena, večkrat pove ali vpraša isto vsebino. Zaradi teh težav je bolnikom nelagodno in se iz družbe umaknejo, je dejala Gregorič Kramberger. Pozneje se pojavijo očitnejše težave s spominom, težave pri govoru in časovni ter krajevni orientaciji.

September je tudi mesec Alzheimerjeve bolezni. Organizacije po vsem svetu, ki so povezane s to boleznijo, z različnimi dogodki in dejavnostmi povečujejo ozaveščanje o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Ob torkovem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni si bodo nadeli vijoličaste pentlje.