Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje morebitno politično odgovornost za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri ukrepih, povezanih z epidemijo, se je sprva za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, zaslišanje premierja Janeza Janše pa je potekalo javno. Janša je v uvodu predlagal, naj predsednik komisije Robert Pavšič (LMŠ) preide naravnost na vprašanja. "Na vabilu piše, da se bo to začelo ob 8.30, zdaj je že skoraj 9. Imam še kake dobre pol ure časa, potem so druge obveznosti," je dejal premier.
Na vprašanje, kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne komisije, je Janša vprašal, katere. "Tudi to je problem, koliko svetovalnih skupin ste imeli," je vprašal Pavšič, na kar je premier odgovoril, da "kolikor je bilo potrebno". Pojasnil je, da se je vlada od začetka mandata spoprijemala z epidemijo. "Vsak dan smo se posvetovali na vse konce. Med drugim smo imeli prva dva tedna nekaj večerov v Cankarjevem domu sklicane ljudi s prve bojne linije, iz DSO-ja v Šmarjah, iz Metlike iz ZD-jev, štabov civilne zaščite, ki so bili brez opreme. Teh delovnih skupin, kjer smo se posvetovali, je bilo veliko," je dejal.
"Če pa mislite na svetovalno skupino za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Lahovnik, je bila to enako ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno in s katero smo se posvetovali, ko je bilo to potrebno," je dejal Janša. Kot je podaril, nobeden od članov ni imel nobene formalne odgovornosti, njihovo delovanje članov pa je bilo prostovoljno.
Svetovalna skupina ni imela posebnih pooblastil
Svetovalna vladna skupina za obvladovanje epidemije covida-19 in oblikovanje ukrepov je bila po Janševem pojasnilu oblikovana na podlagi zakona o vladi. Dejal je, da je skupino najprej imenoval sam in je delovala kot delovna skupina vlade, pozneje pa je delovala kot delovna skupina ministrstva za zdravje in kot takšna še vedno deluje.
"V zadnjih desetih letih je bilo s strani različnih vlad imenovanih več kot 500 skupin," je dejal Janša in dodal, da ta skupina ni imela nobenega posebnega statusa in nobene posebne moči. "Skupina ni imela nobenih posebnih pooblastil, da bi sprejemala kakršne koli ukrepe. Svetovala je vladi pri ukrepih in vlada je v veliki meri tem predlogom sledila. Zdaj skupina svetuje ministru in on predlaga ukrepe," je dejal Janša.
"Če nimate podatkov, ne morete ukrepati v realnem času"
Predsednik preiskovalne komisije je Janšo vprašal tudi o očitkih stroke, češ da se njeni predlogi ne upoštevajo. "Katero stroko? Tisto, ki je svetovala, naj se kiha v rokav, ali tisto, ki je svetovala ukrepe, kot so jih sprejemali v drugih državah," je vprašal Janša, na kar mu je Pavšič naštel epidemiologe Maria Fafangla, Majo Sočan in Ivana Eržena. Janša je dejal, da so bili vsi trije vključeni v proces odločanja – Eržen kot v. d. direktorja NIJZ-ja, druga dva pa kot člana svetovalne skupine. Kot je dejal Pavšič, je Fafangel je sicer dvakrat protestno izstopil iz svetovalne skupine, izstopila je tudi Maja Sočan.
Za nekdanjega v. d. NIJZ-ja Ivana Eržena je Janša dejal, da ga je razrešil svet zavoda. "V tistem času, ko je opravljal to delo, je naredil veliko škode," je dejal Janša in izrazil začudenje, da je bil Eržen imenovan kot izvedenec preiskovalne komisije. Janša je svoje obtožbe podkrepil z ugotovitvami inšpekcije, ki jih je junija 2017 podala Svetovna zdravstvena organizacija. Ta je med drugim preverjala tudi pripravljenost Slovenija na epidemijo in podala priporočila, kaj je treba storiti. Janša je dejal, da so strokovnjaki, med drugim Eržen, navodila, kaj storiti med epidemijo, dobili tri leta, preden je bila razglašena v letu 2020.
"Oceno 5 smo dobili edino, poleg še nekaj nepomembnih kategorij, pri zakonodaji, zakonski podlagi za ukrepanje. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil najbolj kritiziran, češ da ni prava podlaga za ukrepe, ki jih je vlada sprejemala, ustrezen," je dejal Janša
Najslabša ocena je bila po besedah premierja med drugim podana za sisteme za poročanje v realnem času. "Na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, je NIJZ, kjer je bilo zaposlenih več kot 500 ljudi, funkcioniral tako kot v 19. stoletju. Listke so si nosili med sabo in niso imeli na razpolago niti realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Omrežje postavljamo od marca lani, da imajo odločevalci na voljo podatke za to, da ukrepajo," je dejal Janša. "Vse imate lahko super urejeno, če nimate podatkov o tem, kaj se dogaja, se v realnem času ne da ukrepati," je dejal.
Janša je ob tem dodal, da so bili epidemiologi na NIJZ-ju do marca lani v manjšini. "Tisti epidemiologi, ki so bili vrženi v situacijo, pa so pregorevali. Poleg informacijskega sistema, ki ni omogočal realnih podatkov, smo torej ob začetku epidemije imeli tudi kadrovski primanjkljaj," je dejal.
Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, pa je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele zdaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvu, je dejal premier.
Premier ocenjuje, da je imela Slovenija relativno najblažje ukrepe v Evropi
Premier je dejal, da je omejitev gibanja na občine je predlagala strokovna skupina. "Ukrep smo sprejeli zato, ker ima Slovenija državni in občinski nivo, regijskega pa ne. Vsaka občina ima štab za civilno zaščito in določene strukture, ki so omogočile, da se ta ukrep sploh izvaja," je pojasnil odločitev vlade. Dodal je, da so nekatere države po Evropi gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. "Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na občine pomembno omejil širjenje virusa," je dejal Janša.
Dodal je, da se vlada pri odločanju ni omejevala le na ugotovitve in ocene domače stroke. "Poleg slovenske obstajajo tudi stroke v drugih evropskih državah. Obstaja Evropska komisija s komisariatom za zdravje in informacije smo dobivali od vseh. Slovenija je imela v primerjavi z evropskimi državami relativno najblažje ukrepe," ocenjuje Janša. "Število okužb je naraščalo in drugega kot zapiranja ni bilo mogoče narediti. Kljub vsem težavam pa je Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države," je dejal Janša.
"Ni res, da smo imeli najdlje zaprte šole, ni res, da smo imeli najbolj stroge omejitvene ukrepe, in ni res, da je bila pri nas najbolj groba diktatura. Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlade," je dejal Janša in dodal, da so lahko posledično vlade ukrepale čez noč. Kot je naštel, je bilo tako npr. v Italiji, Franciji, na Poljskem, Danskem. "Tam o ukrepih niso razpravljali v parlamentu, temveč so odločitve sprejemale vlade," je dejal.
Janši izročeno vabilo na naslednje zaslišanje
Preiskovalna komisija zaslišanja Janše danes zaradi začetka redne seje DZ-ja ni uspela zaključiti, zato ga bodo nadaljevali na eni od prihodnjih seji. "Odgovorov danes zaradi krajšega časa obravnave nismo dobili. Janši smo izročili vabilo na naslednje zaslišanje, ki bo 11. novembra ob 14. uri,” je na koncu druge seje preiskovalne komisije DZ-ja dejal njen vodja Robert Pavšič. Janša je sicer napovedal, da se seje takrat ne bo mogel udeležiti.
Komisija je predsednika vlade nameravala zaslišati že na svoji julijski seji, na kateri so zaslišali tudi izvedenca epidemiologije Ivana Eržena, vodjo prve vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojano Beović ter v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Maria Fafangla in epidemiologinjo Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine.
V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost, a predsednik komisije Robert Pavšič (LMŠ) z opravičilom ni bil zadovoljen, saj da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo strank LMŠ, SD, Levica in SAB začeta 27. oktobra 2020. Zajema čas od nastopa vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, torej od 13. marca 2020 do 29. marca letos.
Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje