Novico so na profilu Facebooka sporočili iz muzeja. Kip je delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1963.

Neznani storilci so kip omadeževali z barvami, ki jih je težko odstraniti, zato ga bo po pisanju časopisa Večer treba sneti in sanirati. V Pokrajinskem muzeju Maribor se ob tem sprašujejo, ali se je morda neznani storilec želel z dejanjem pridružiti letošnjemu letu Josipa Jurčiča, ki ga je razglasila vlada. Na njegovi rojstni domačiji na Muljavi že vse leto potekajo številne dejavnosti.

Kot je za Večer povedala direktorica muzeja Mirjana Koren, so spomenik za zdaj zavili v plastični ovoj, kraj dogodka pa si je že ogledala tudi policija. Na Mestni občini Maribor so dejanje obsodili.

Vodja mestnega urada za kulturo in mladino Klemen Brvar je povedal, da jih žalosti, da je prišlo do tega, saj gre za spomenik enemu od očetov slovenskega naroda, ki je v Mariboru skupaj z Antonom Tomšičem ustanovil prvi slovenski časopis Slovenski narod. Na mestni občini so se v iskanju hitre rešitve že povezali z Zavodom za varovanje kulturne dediščine.

Vplival na razvoj slovenske novele, povesti, romana in črtice
Jurčič se je rodil 4. maja 1844 in odraščal z zgodbami vaškega življenja in pripovedkami, ki mu jih je pripovedoval dedek. Te je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Že pri 17 letih pa je objavil prvo avtorsko pripovedko – Pripovedko o beli kači.

Po maturi na ljubljanski gimnaziji (1865) se je odločil za študij slavistike in klasične filologije na dunajski univerzi, ki pa ga zaradi finančne stiske ni dokončal, zato se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Z ustvarjanjem skoraj vseh pripovednih oblik je odločilno vplival na razvoj slovenske novele, povesti, romana in črtice.

V svojih delih je obravnaval predvsem zgodovinske teme, pri katerih se je naslanjal na prikazovanje kmečkega in meščanskega življenja. V pripovedih, kot sta Tihotapec (1865) in Sosedov sin (1868), je na podlagi realističnih prvin obravnaval problematiko socialnih razmer na slovenskem podeželju. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman.

Urednik Slovenskega naroda v Mariboru
Od leta 1868 je bil sourednik in pozneje urednik Slovenskega naroda v Mariboru ter urednik slovansko usmerjenega časopisa Südslavische Zeitung v Sisku. Pomagal pa je tudi pri urejanju Zvona in pisal za Slovenski narod, piše na spletni strani Jurčičeve domačije.

Med pisateljskim delovanjem je napisal še kratko pripoved Telečja pečenka, romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad, prvo slovensko tragedijo Tugomer in dramo Veronika Deseniška. Pri 37 letih je izgubil boj z jetiko – tako je njegov zadnji roman Rokovnjači dokončal Janko Kersnik.