"Vsi se strinjamo, da ZDA ostajajo najtesnejši in najpomembnejši strateški partner EU-ja. Tako je in tako bi moralo ostati. O tem ne bi smelo biti dvoma," je dejal Borrell v nastopu v Evropskem parlamentu v Strasbourgu med razpravo o odnosih med EU-jem in ZDA.

Z ameriško administracijo predsednika Joeja Bidna ima EU močno partnerstvo in sodelovanje, zagotovo veliko boljše kot s prejšnjo, je še povedal in poudaril: "Čezatlantsko partnerstvo je ključnega pomena in je nezamenljivo."

Borrell je pri tem omenil redne pogovore, ki jih ima z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in s katerim se bo znova sešel prihodnji teden v Washingtonu.
Pri tem se ni mogel izogniti novemu varnostnemu zavezništvu v indopacifiški regiji (Aukus), ki so ga oblikovale ZDA, Avstralija in Združeno kraljestvo, s katerim pa EU ni bil seznanjen. "Aukus je bil opozorilo," je dejal Borrell.

ZDA po Afganistanu pošiljajo jasno sporočilo, kako želijo znova preurediti svoje prioritete, pretežno v soočanju s Kitajsko. "Moramo biti pripravljeni, da se prilagodimo tem novim razmeram in prevzamemo del bremena za ohranitev miru in varnosti v svetu," je opozoril.

Razmišljati moramo o tem, kakšno bo 21. stoletje. "Bo 21. stoletje rojeno na Trgu nebeškega miru ali na padcu Berlinskega zidu?" se je vprašal. To sta dva različna dogodka, ki označujeta različni poti prihodnosti, je menil.

Z ZDA nadaljujemo sodelovanje na ključnih področjih varnostne politike, pretežno ob dogajanju okoli Kitajske, je dejal Borrell in pri tem spomnil na besede predsednika Bidna v Generalni skupščini ZN-a, da ne želimo znova začeti nove hladne vojne s Kitajsko.

Interesi ne bodo vselej natanko sovpadali

Borrell je pohvalil tudi sodelovanje z ZDA na Zahodnem Balkanu, ki je po njegovem mnenju mnogo boljše, pri čemer je omenil razrešitev nedavnega zaostrovanja na meji med Srbijo in Kosovom. Kot primer dobrega sodelovanja je omenil še skupni svet za trgovino in tehnologijo, skupna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam ob podnebni konferenci COP26 v Glasgowu in sodelovanje na področju cepiv proti covidu-19.

Borrell je ob koncu nagovora poudaril pomen močnih odnosov z ZDA, vendar pa mora EU nadaljevati delo pri strateški avtonomiji, ker "naši interesi ne bodo vselej natanko sovpadali".

Poročevalec Tonino Picula pa je ob predstavitvi poročila o odnosih med EU-jem in ZDA poudaril, da je treba strateško avtonomijo EU-ja nadaljevati vzporedno z izvajanjem prioritet in načel evropske zunanje in obrambne politike. Po Afganistanu in nedavni napovedi zavezništva Aukus nas ti dogodki opominjajo, da se moramo Evropejci spoprijeti z novo realnostjo in na novo definirati naš odnos z ZDA na enakopravnejši ravni, je dejal poslanec iz vrst socialistov (S&D).

Poslanci so v razpravi zastopali različna stališča glede odnosov z ZDA. Slišati je bilo pozive h krepitvi čezatlantskega zavezništva in sodelovanja, med drugim na področju trgovine in tehnologije ter v boju proti podnebnim spremembam.

Obenem pa je več poslancev opozorilo, da bi se moral EU bolj opreti na lastne zmogljivosti. Izrečene so bile tudi kritike na račun uvedbe ameriških carin na jeklo in aluminij ter na račun Francije, ki da želi spor zaradi propadlega dogovora z Avstralijo o nakupu francoskih podmornic v kontekstu Aukusa razširiti na evropsko raven.

Blinken skušal krpati odnose s Francijo

V Parizu sta se srečala francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški državni sekretar Antony Blinken, kar je bilo prvo ameriško-francosko srečanje od sklenitve pakta Aukus, ki je povzročil spor med Avstralijo in Francijo zaradi podmornic, ohladili pa so se tudi odnosi med Parizom in Washingtonom.

Srečanje, ki ni bilo vnaprej načrtovano in je trajalo okoli 40 minut, predstavlja "priložnost za poglobitev in okrepitev usklajevanja", čeprav naj bi "ostalo še veliko dela", je medijem sporočil predstavnik ameriškega State Departmenta.

V Elizejski palači so srečanje potrdili in dodali, da bo obisk Blinkna prispeval k obnovi zaupanja med državama.

Ameriški državni sekretar se je pred tem sestal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom, s katerim naj bi se pogovarjala o korakih, ki bi omogočili povrnitev zaupanja med državama. Temu je sledil sestanek z Emmanuelom Bonnom, Macronovim varnostnim svetovalcem, a se je Blinken nato srečal tudi s predsednikom samim.

Blinken si prizadeva zakrpati vezi med ZDA in Francijo, odkar so Avstralija, ZDA in Združeno kraljestvo napovedali sklenitev novega varnostnega zavezništva za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (Aukus). Avstralija je namreč pri tem odpovedala dogovor s Francijo o nakupu konvencionalnih francoskih podmornic in se namesto tega odločila za ameriške jedrske podmornice, kar je sprožilo jezo Francije.

Blinknov prvotni razlog za dvodnevni obisk v Parizu je bil sicer njegovo sopredsedovanje na zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki obeležuje 60 let od ustanovitve.