Pahor je uvodu svojega nastopa dejal, da je treba voditi razpravo in dialog, še posebej s tistimi, s katerimi se ne strinjamo.

Opozoril je na "nevarno nazadovanje" kulture dialoga zaradi "razširjenega nestrpnega, žaljivega, celo izključujočega in sovražnega govora". Konstruktivno sodelovanje pa je po njegovih besedah mogoče skozi dialog.

Glede pandemije covida-19 je dejal, da je zahteven izziv, ki deli skupnosti. Predstavlja največji preizkus svetovne solidarnosti zadnjih generacij. Pahor je dejal, da je znanost znova potrdila svojo odločilno vlogo.

V delu govora o podnebnih spremembah je Pahor izpostavil nedavno poročilo Mednarodnega panela o podnebnih spremembah, ki je med drugim opozorilo, da bo povprečna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. To poročilo je Pahor označil za "alarmantno".

Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU-ja zavezana cilju podnebne nevtralnosti EU-ja do leta 2050, je dejal Pahor, Slovenija pa naj bi tudi storila, kar lahko, da prispeva k uspehu prihajajočega podnebnega vrha v Glasgowu.

Zeleni prehod bi moral potekati z roko v roki z digitalno preobrazbo, je še dejal Pahor. Podnebno nevtralnost je treba doseči z reformami in vlaganji na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, vzdržne mobilnosti in modelov krožnega gospodarstva, je dejal predsednik Slovenije.

Pri tem si lahko po njegovih besedah pomagamo z novimi tehnologijami. Te naj bi ponujale številne priložnosti za omejevanje podnebnih sprememb, podporo trajnostnemu kmetijstvu, ponujale naj bi tudi boljše izobraževanje in izboljšale učinkovitost rabe virov.

Pred govorom se je Pahor pogovarjal z nemškim kolegom Frank-Walterjem Steinmeierjem, ki je na splošni razpravi nastopil tik pred njim. Prav tako je govoril s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki je nastopil za njim. Po govoru pa se je med drugim sešel še z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in generalnim sekretarjem ZN-a Antoniom Guterresom.

Z Guterresom sta govorila o podnebnih spremembah in aktualnih varnostnih izzivih. Pahor je potrdil zavezanost Slovenije multilateralizmu in sodelovanju z ZN-om. Poudarila sta pomen krepitve multilateralizma pri gospodarskem in družbenem okrevanju po covidu-19. Pahor je Guterresa povabil, naj obišče Slovenijo prihodnje leto ob 30. obletnici članstva države v ZN-u.

Lavrov je pozdravil odločitev, da se dan vsakoletne slovesnosti pri Ruski kapelici razglasi za dan slovensko-ruskega prijateljstva.

Sešel se je tudi z dopisniki

Pred govorom v Generalni skupščini se je Pahor sešel tudi s slovenskimi dopisniki v ZDA. Tudi v pogovoru z njimi je poudaril dialog. "Dialog s tistimi, s katerimi se ne strinjaš, je najpomembnejši za rešitev nakopičenih svetovnih težav," je poudaril.

Na vprašanje o besedah generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, da je svet na robu prepada in gre v napačno smer, je Pahor kot rešitev ponudil dialog. O tem se je v četrtek pogovarjal s predsednikom Generalne skupščine Abdulahom Šahidom, ki si je za svojo posebno svetovalko izbral nekdanjo veleposlanico Slovenije pri ZN-u Darjo Bavdaž Kuret.

"Dialog zato, ker se razlikujemo, ne pa zato, ker imamo enaka stališča. Zelo sem vesel, da je letos Generalna skupščina v fizični obliki. Svoje bivanje v New Yorku sem izkoristil za vrsto sestankov z ljudmi, ki jih sicer ne srečujem, razen morda voditeljev Zahodnega Balkana. Sporočilo generalnega sekretarja, da smo na robu, je treba razumeti zlasti v okviru podnebnih sprememb," je dejal Pahor.

"Pred dvema letoma sem se odločil, da imam svoj stalni svetovalni odbor o podnebnih spremembah, ker je to vprašanje, ki zahteva odgovor v prihodnjih desetih, ne pa v 30 ali 50 letih. Govoril sem s predsednikom Generalne skupščine, ki prihaja z Maldivov, ki merijo najvišje meter in pol. V svojem govoru bom omenil tudi osupljivo navedbo, da je Madagaskar prva država, ki ji grozi lakota izključno zaradi podnebnih sprememb," je dejal.

Na vprašanje o problematiki beguncev iz Afganistana se je zavzel za solidarnost, še posebej s tistimi, ki so Sloveniji v Afganistanu pomagali. Vprašanje prebežnikov iz Afganistana in severne Afrike je treba reševati s kompromisno politiko znotraj EU-ja, da se ne ponovi leto 2015. O tem je govoril s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki se mu je posebej zahvalil za odnos s Turčijo, ki ne niha. "Ko Evropa potrebuje Turčijo, je veliko mehkejša, ko tega ni, pa prihaja do zaostritve vprašanj. Slovenija je tukaj konsistentna in Erdogan to priznava. Pravi, da se lahko na nas zanese, in sam sem sprejel povabilo, da nagovorim turški diplomatski zbor," je med drugim dejal Pahor.

Pahor je dejal, da bo morda njegovo srečanje z Lavrovom dvigalo obrvi, vendar je ponovil, da je potreben dialog, čeprav Slovenija svojega stališča do ruske zasedbe Krima ni spremenila. A brez pogovorov ne bo rešitve nekaterih težav z Rusijo, meni Pahor. "Slovenija mora imeti kot majhna država prijatelje povsod po svetu."

"Rešitev ni v konfrontaciji s Kitajsko"

Pahor ni želel neposredno komentirati ameriške odločitve za umik iz Afganistana, ampak je poudaril, da je treba z Washingtonom sodelovati. Vlada predsednika Joeja Bidna je presenetila z varnostnim zavezništvom z Združenim kraljestvom in Avstralijo, po katerem je Francija izgubila posel s prodajo podmornic Avstraliji.

Pahor meni, da rešitev ni v konfrontaciji s Kitajsko, proti kateri je zavezništvo AUKUS po mnenju analitikov usmerjeno. Hvaležen je, da se je Biden vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu in da se želi vrniti k iranskemu jedrskemu sporazumu, vendar meni, da nova hladna vojna ni potrebna v času, ko je treba krizo pandemije in podnebnih sprememb reševati s sodelovanjem.

Predsednik se je sicer v četrtek na sedežu ZN-a v New Yorku udeležil tudi prvega vrha o prehranskih sistemih, ki ga je vodil ameriški minister za kmetijstvo Tom Vilsack. Generalni sekretar ZN-a Guterres je na vrhu, ki je združil kmete, ribiče, mlade, domorodce, vodje držav in vlad ter druge, dejal, da je treba spremeniti prehranske sisteme, še posebej v času pandemije, ki je povečala neenakosti in milijone pahnila v revščino oziroma lakoto.

Poleg tega svet vodi vojno proti naravi in izgublja z uničenimi pridelki, manjšimi dohodki in propadajočimi prehranskimi sistemi. Ti med drugim prispevajo dve tretjini vseh izpustov toplogrednih plinov in so odgovorni za 80 odstotkov izgub biotske raznolikosti.

Guterres je poudaril, da morajo prehranski sistemi podpirati zdravje in blaginjo vseh ljudi, varovati planet in blaginjo ljudi. "Ne le blaginje podjetij in delničarjev, ampak blaginjo kmetov, delavcev in milijard ljudi po svetu, ki so odvisni od tega za preživetje," je dejal.

Opozoril na do okolja prijazno kmetijstvo

Pahor je opozoril na naraščanje lakote po svetu, ki je posledica nevzdržne proizvodnje hrane in porabe, vse skupaj pa je poslabšala pandemija koronavirusa skupaj s podnebnimi spremembami.

Slovenija je, po njegovih besedah od leta 2014 podvojila prispevek k varnosti prehrane, letos pa pomaga zagotoviti hrano in vodo za otroke na Madagaskarju preko Akamasoe, ki jo je ustanovil pater Pedro Opeka. "Vemo, da je lakota na Madagaskarju prva v sodobni zgodovini, ki so jo povzročile le podnebne spremembe," je dejal Pahor, ki je to omenil tudi v svojem govoru v Generalni skupščini.

Pozval je k promociji odgovornih vlaganj v prehranske sisteme in do okolja prijazno kmetijstvo, kakor tudi preprečevanju izgube hrane in odpada. "Ne pozabimo na ključno vlogo čebel pri zagotavljanju varnosti prehrane," je dejal predsednik države, ki je svetu dala dan čebel.