"Če greš v takšno zadevo, ni mesta za polizdelke. Upam si reči, da imamo zdaj celo boljši prevod kot Angleži," je dejal na nedavni predstavitvi prve od knjig integralnega prevoda. Knjiga je izšla v založbi Maks Viktor, kjer pripravljajo še drugi in tretji del, ki sta v načrtu za izdajo v letih 2022 in 2023. Zatem pričakujejo še izdajo posebne četrte knjige s kazali, študijami in drugimi besedili, ki bi služili kot aparat za branje prevoda.

Kot pravi Čeč, gre za življenjski projekt, saj je kot založnik o tem sanjal petnajst let. V vmesnem času je kot vodja izpeljal izdajo še enega gromozanskega projekta ‒ prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki ga opisuje kot "veliko vajo za Tisoč in eno noč." Valvasorjevo delo je slovenski fenomen, Tisoč in ena noč pa svetovni, pravi in dodaja, da je slednja kot "Biblija ali starogrške tragedije, vse je že tam notri".

"Ta izdaja je družinsko podjetje, a vanjo ni vključena ena družina, temveč tri. Žena in jaz sva izpeljala založniški del, oče in sin Božidar Debenjak in Primož Debenjak sta knjigo uredila, zakonca Mohsen Alhady in Margit P. Alhady pa sta opravila prevajalski del." Z družino Debenjak je Čeč sodeloval že pri monumentalnih izdajah Valvasorjevih Slave vojvodine Kranjske in Topografije Koroške. Prevajalca pa sta med drugim leta 2014 naredila slovenski prevod Korana.

Kako pripoved rešuje življenja

Mohsen Alhady je na predstavitvi poudaril, da s to knjigo in vsem trudom, ki je šel vanjo, častijo pripoved in moč pripovedi. Prav Tisoč in ena noč je po njegovih besedah delo, ki prikazuje, kako pripoved rešuje življenja, kako je pomembna.

Po mnenju Božidarja Debenjaka gre za bistveno delo v zgodovini literature, in zato je "absolutno nujno imeti kompleten prevod. Če hočemo imeti svojo nacionalno kulturo, tako kot je treba, moramo imeti dostopno tudi celotno Tisoč in eno noč. V njej je zajeta celotna zgodovina vzhodno od nas, od vzhodnega Sredozemlja do Indije in Kitajske. Časi, ko je bila ta knjiga razumljena izključno kot mladinska literatura, pravljica za otroke, so hvala bogu minili."

Na začetku se je delo oblikovalo kot popularna kultura

Primož Debenjak opisuje, da se je delo začelo oblikovati kot popularna kultura, prodajali pa so jo srednjemu sloju, tistim, ki so znali brati in pisati v tistih časih. A ni bila visoka kultura, temveč razvedrilo za srednji sloj. Danes pa je svetovna literatura.

Božidar Debenjak poudarja, da je ključno delo za razumevanje imaginacije literature, ki jo potrebujemo kot kruh, da lahko živimo. "Posloviti se je treba od slovenskega praznoverja, da tisto, kar je namenjeno razvedrilu, ni resna stvar. Marsikaj v tej knjigi je namenjeno izključno razvedrilu, ampak je to tudi prekleto resna stvar. Spomnite se, kakšen odnos imamo do humoristične literature. Imamo tekste, ki so na ravni svetovne literature, pa so pri nas cenjeni kot nekaj obstranskega. Ta odnos do sproščene zgodbe moramo spremeniti, ga sprejeti v ljubezni do tega velikega teksta."

Obenem pa pravi, da lahko z branjem postanemo bolj odprti in razumevajoči, saj to delo razpira pogled, ki se je nabiral v stoletjih, v velik prostor Vzhoda. "V knjigi se bralec ne sme ustaviti pri zgodbah, ampak mora tudi v razmislek. Spomnimo se tudi, da je navdihovala med drugim dva zelo markantna filmska ustvarjalca. Pier Paolo Pasolini je iz knjige v film pretopil eno od zgodb o homoseksualnosti, ki so bile nekoč škandalozne. Drugi je seveda Alfred Hitchcock. Njegov film Težave s Harryjem je zgrajen na eni od zgodb iz Tisoč in ene noči. Podtikajo si truplo, ni pa istega razpleta, ni kalifa, ki na koncu vse spravi v red."

Zbirko sestavlja stotine pripovedk, ki se prepletajo s poezijo, v slovenščino pa so bile doslej prevedene le posamične zgodbe, pa še te posredno, večinoma iz nemškega jezika, ter okrnjene in prirejene za otroke zaradi premnogih zelo nazornih opisov spolnosti in brutalnega nasilja, so zapisali pri založbi. Za integralni prevod so izbrali različico Calcutta II, najbolj obširno različico Tisoč in ene noči.

Tisoč in ena noč je namreč delo ljudskega slovstva, zato obstaja več različic, zatorej tudi ni enotnega avtorja. "Preden so se pojavili rokopisi, je šla iz roda v rod, pripovedovalci so imeli veliko občinstva, razveselili so se jih, ko so se pojavili. Revni so sanjali o zakladih in odšli domov zadovoljni. Zgodbe so pripovedovali javno na shodih, jezik je prilagojen srednjemu sloju," opisuje prevajalec. Jezik natančneje odseva bagdadsko družbo v času Abasidskega kalifata, kjer se je pripoved začela. Od tam se je selila v Egipt, zato so v delu tudi elementi egipčanskega pogovornega jezika, tu pa tam tudi perzijske besede, ki so sprejete v arabskem jeziku. Kasneje se tem pridružijo še maroški jezikovni elementi.

Do 16. stoletja se je pripoved popolnoma dopolnila, a bila skrita. Arabski svet se ni ukvarjal s tem, dokler ni francoski orientalist in arheolog Antoine Galland našel rokopisov. On je tudi prevedel prvo arabsko-sirsko različico v francoščino. "V Egiptu pa so zatem našli rokopis, ki je drugačen. Gallandov je pomanjkljiv, ima samo dvesto noči," pripoveduje Alhady. Na predstavitvi so spomnili tudi na to, da se je na začetku 19. stoletja po časopisih odvijala burna razprava o izvoru in avtorstvu dela.

Več kot tretjina prvega dela, ki ga je odslej mogoče brati v slovenščini, je obsežna zgodba, "roman sam zase", o obleganju Konstantinopla. Posebnost integralnega slovenskega prevoda pa je v tem, "da so zgodbe prepletene, več zgodb je v eni, sestavljene so kot ruske babuške", pravi Alhady.

Skupno skoraj 10.000 verzov v obliki dvostihov

Vsebuje tudi ogromno poezije, skupno skoraj 10.000 verzov v obliki dvostihov, veliko pozornosti sta prevajalca tako namenjala ritmu in rimam. Delo je bilo zahtevno, ker je izvirnik natisnjen brez ločil in odstavkov. Več je izrazov, ki jih več ne uporabljajo, takšna so na primer imena jedi, ki jih niti več ne poznamo.

V svetovnem merilu imajo tak prevod samo Nemci, Angleži in Rusi, pravi Čeč. Prevajalca poslovenjene knjige sta se po "drugo mnenje" obračala k prevodu Richarda Burtona v angleščino, "ki je sicer obvladal arabščino, a je ponekod kaj napačno razumel, kar tudi nekajkrat omeniva".

Poleg prevajalskega tandema in uredniškega odbora so knjigo soustvarili še slikarka Nataša Jan Virant, ki je v olju na platnu upodobila prvo notranjo podobo glavne junakinje Šeherezade, oblikovalka Naja Puhan, ki je ročno izdelala ornamente in inicialke ter oblikovala vse elemente knjige, naslov pa je v arabski kaligrafiji izpisal bosanski kaligraf Abdulhak Hadžimejlić. Pri vzorcu na naslovnici so se zgledovali po starem angleškem knjigovezu, ki je ustvarjal za kraljeve družine. Strani pa bogatijo še reprodukcije slik največjih imen orienatalizma 18. in 19. stoletja iz zbirk evropskih galerij, muzejev in zasebnih zbirk. Za ilustracije se niso odločili. "Če bi knjigo ilustrirali, se nam je zdelo, da bi jo razvrednotili, spravili na raven otroške knjige," razlaga Čeč.

"Ko gledaš stare knjige, se zaveš, kako je bila včasih vsaka knjiga življenjski projekt ‒ avtorja in vseh ostalih. Za zmazke ni bilo prostora, bilo je neskončno dela in stroškov. Danes imaš 300 evrov in lahko narediš svojo knjigo," razmišlja Čeč. Tisoč in ena noč se zgleduje po teh starih knjigah in je po besedah Alhadyja "umetniško delo samo po sebi". Nihče je še ni tako izdal, poudarja.

Bibliofilska izdaja bo imela 2400 strani in 25 kilogramov

Integralni prevod bo izšel v luksuzni obliki 149 kompletov knjig, zatem pa nameravajo celotno vsebino izdati še v bibliofilski izdaji, ki bo imela 49 izvodov. Luksuzna izdaja ima več kot 800 strani in je težka šest kilogramov, bibliofilska pa bo imela 2400 strani in 25 kilogramov. Vse so ročno zvezane in vsak kupec dobi tudi certifikat o lastništvu. Cena kompleta luksuzne izdaje je blizu 3000 evrov, kar je podobna cena, kot jo je imela denimo Zlata Biblija pri Mladinski knjigi.

Če bi delo prodajali po nizki ceni, bi šli naravnost v bankrot, pravi Čeč. Za izdajo so namreč poskrbeli iz lastnih finančnih sredstev, uporabili najboljše materiale in poskrbeli za vsak detajl. Le s tako ceno se projekt lahko pokrije. In kot pravi, obstajajo ljudje, ki jih zanimajo take knjige. "Ko bo prodanih 149 izvodov, pa bomo morda lahko govorili še o izdaji z nižjo ceno. Tudi v izdelavo zvočne knjige se z veseljem vržemo."