Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200.000 ton letno tudi v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzema za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Ima ga že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja.

Države EU-ja bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov kosov embalaže za pijačo.

Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.

Litva je največja od treh baltskih držav, in čeprav je večja od Slovenije, smo si z Litovci v marsičem podobni. Litva ima prebivalcev sicer nekoliko več, približno 2,8 milijona, tudi tam pa imajo radi krompir in košarko. Precej pa se razhajamo pri ravnanju z odpadno embalažo. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže, so podatki Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Litva ga ima od leta 2016 in izkazal se je za zelo uspešen način zbiranja embalaže za pijače.

V eni večjih trgovin v Vilni smo se srečali s Kristino Sirotkiene iz družbe za ravnanje z odpadno embalažo USAD. "Kavcijski sistem za zbiranje in recikliranje embalaže za pijače v Litvi deluje od leta 2016, in to zelo dobro. Vsak kupec ob nakupu pijače v plastenki, pločevinki ali steklenici plača 10 centov, prazno embalažo pa vrne v avtomat za oddajo embalaže in ob tem dobi vrnjeno kavcijo, 10 centov, in to je vse," pojasni sogovornica.

Sistem je za kupce preprost. Ob trgovinah so postavljeni avtomati, v katere vrnejo prazne plastenke, steklenice in pločevinke, vrnjeno kavcijo pa lahko ali vzamejo ali porabijo za nov nakup v trgovini oziroma jo podarijo v dobrodelne namene.

V sistem je zajeta le embalaža pijač od piva, vode, fermentiranih alkoholnih pijač, nealkoholnih pijač do treh litrov, ne pa tudi žganih pijač in vina. Avtomati sami razvrstijo embalažo po materialu, jo stisnejo in izločijo steklenice za ponovno polnjenje, ki gredo v obrate za polnjenje. V državi imajo v obtoku 100 milijonov steklenic, od tega je 70 milijonov takih za ponovno polnjenje.

600 milijonov plastenk, steklenic je približno 25.000 ton embalaže

V Litvi imajo na leto 350 tisoč ton odpadne embalaže, 10 odstotkov jo prevzame Kavcijski sistem za zbiranje in recikliranje embalaže za pijače. Vodi ga nepridobitna organizacija USAD, ki so jo ustanovili proizvajalci in trgovci, ki dajejo izdelke na trg, za učinkovitost sistema pa je pomembna tudi zakonodajna regulativa. Ginteras Varnas je vodja zbirnega centra USAD, kjer zbirajo kavcijsko embalažo, jo ločijo in pripravijo za recikliranje. "Tukaj smo v zbirnem centru kavcijske embalaže, v Litvi imamo samo en tak center in tukaj v Vilni zbiramo vse steklenice iz vseh avtomatov in trgovin, iz celotne države. Vse steklenice, plastenke in pločevinke, zbrane v kavcijskem sistemu, pridejo sem. Na leto zberemo približno 600 milijonov kosov embalaže, kar je za Litvo, ki ima nekje 2,8 milijona prebivalcev, kar veliko. Torej 600 milijonov plastenk, steklenic in pločevink je približno 25 tisoč ton embalaže. V Litvi, pa tudi v drugih državah, kjer imajo kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklenice, te zbiramo z avtomati za oddajo embalaže, ki so popolnoma avtomatizirani. Stroj vzame steklenico, jo razvrsti in stisne brez človeške pomoči. Imamo približno tisoč takih lokacij z avtomati, teh je v Litvi skupno več kot 1100. Drugi način pa je ročno zbiranje, na primer v vaseh in manjših krajih ljudje steklenice vrnejo v tamkajšnje trgovine, takih točk pa imamo približno 1700. Ampak zbiranje embalaže z avtomati predstavlja več kot 90 odstotkov vsega zbranega materiala, torej večino," pravi Varnas.

"Čeprav gre za odpadke, je tukaj zelo čisto, kar pomeni, da je ta odpadna embalaža tudi več vredna na trgu. Na primer, mi zanjo dobimo višjo ceno kot tam, kjer zbirajo material v ločenih zabojnikih. Pri nas zbrani material je kakovosten, zelo čist in ni bil v stiku z morebitno nevarnimi snovmi. Zato je ta material tudi zelo lahko reciklirati v embalažo za hrano ali pijačo. To pri aluminiju ali steklu tudi sicer ni težava, drugače pa je pri PET-plastenkah, ki jih je včasih težko ali pa nemogoče reciklirati v embalažo za hrano. Če bi torej obiskali kako drugo zbirališče odpadne embalaže, bi videli razliko," razloži prednosti.

Tono aluminija prodajo za 1000 evrov

Da bi bilo veliko več neprijetnih vonjev in umazanije, če bi obiskali kak drug zbirni center, pravi Ginteras Varnas, in da na primer tono aluminija, torej odpadnih pločevink, prodajo za 1000 evrov.

"Pločevinke iz aluminija prodajamo v reciklažo v Nemčijo, kjer iz njih naredijo nove pločevinke. PET-plastenke reciklirajo v kosmiče, ki se uporabljajo v proizvodnji vlaken za avtomobilsko industrijo. Namen imamo, da bi PET-plastenke v prihodnosti, nekje do leta 2024, začeli reciklirali v embalažo za hrano ali pijačo, torej v nove PET-plastenke. Za steklo pa imamo v Litvi dve veliki tovarni stekla, kjer steklo reciklirajo v nove steklenice."

Pred uvedbo kavcijskega sistema so tudi v Litvi uporabljali sistem ekootokov zbiranja v ločenih zabojnikih. To se še vedno dela za preostalo plastiko, steklo, papir. Takrat so ločeno zbrali le dobrih 30 odstotkov PET-plastenk, po uvedbi kavcijskega sistema so v dveh letih dosegli 92 odstotkov. Sistem je učinkovit, ves zbrani material pa stoodstotno reciklirajo. Sistem, ki se jim je pred uvedbo zdel drag, se je v letih izkazal kot cenejši. V prvih treh letih so zbrali 56 ton embalaže za pijačo, kar je za šest Eifflovih stolpov v Parizu.

Ključ za uspeh so avtomati za oddajo prazne embalaže pred trgovino

"Že prvo leto je bilo zelo uspešno, delež ločeno zbrane odpadne embalaže za pijače je bil 74-odstoten, pričakovali smo manj, nekje 65-odstotnega. Pogledali smo druge države s kavcijskim sistemom, kakšne so njihove izkušnje, in vse so imele prvo leto precej nižje številke. A stvar je v tem, da smo imeli pri nas, v Litvi, od prvega dne vpeljave kavcijskega sistema postavljene avtomate za oddajo prazne embalaže. Na primer Estonija, ki je kavcijski sistem uvedla 10 let pred nami, je začela brez enega samega avtomata in prvo leto so zbrali manj kot 50 odstotkov embalaže. Pomembno je, da začneš, kot je treba, pomembna je tudi motivacija za proizvajalce in trgovce, da ta sistem dojemajo kot del posla. Če je del posla slab, bo trpel ves sistem. Če se na primer neka trgovina odloči, da ne želi sprejemati prazne embalaže, bodo kupci odšli drugam," uspešno formulo razloži Varnas.

Trgovcem avtomate za prazno embalažo zagotovi organizacija USAD, lahko pa si ga zagotovijo tudi sami. Bistvena je tudi sledljivost embalaže. Vsaka posamezna steklenica, plastenka ali pločevinka ima svojo barkodo, ki to zagotavlja. Na primer, hrvaški kavcijski sistem tega nima, kar omogoča goljufije.

Kot še pravi vodja zbirnega centra USAD, je v sistemu, v katerem se embalaža zbira v ločenih zabojnikih, težko zaupati številkam. Morda nekateri proizvajalci ne povedo pravih podatkov, koliko embalaže je na trgu, pri kavcijskem sistemu pa je drugače. "Če nekdo laže pri številkah nekega določenega proizvoda, takoj vidimo anomalijo, jo prijavimo oziroma preverimo, za kaj gre. Na začetku je bilo nekaj mahinacij, ko na primer nekateri proizvajalci niso želeli poročati, koliko embalaže so prodali. V tem sistemu pa tega ne moreš skriti in proizvajalci to razumejo. Vsaka embalaža, plastenka, steklenica ali pločevinka je označena s črtno kodo, ki zagotavlja njeno sledljivost. Tako imamo vso statistiko o prodaji in vrnitvi embalaže, od kod je bila vrnjena in kdaj. "

V Litvi torej vsak kupec ob nakupu pijače v plastenki, steklenici ali pločevinki ob nakupu plača 10 centov kavcije, to pa dobi ob vrnjeni prazni embalaži nazaj. "10 centov je ravno prav. Če bi bila kavcija 5 centov, kupci ne bi imeli motivacije, če bi bila višja, bi bilo več organiziranega zbiranja z možnostjo zaslužka," meni Varnas.

Na piknik večina prinese plastenko vode ali pločevinko piva, ne steklenice vodke

Poteka tudi debata o razširitvi tega sistema. Kavcijski sistem v Litvi deluje dobro, ljudje ga imajo radi, politiki ga imajo radi in pojavlja se vprašanje, ali bi ga razširili tudi na steklenice z močnejšimi pijačami. "Mi tega ne podpiramo, prav tako ne trgovci ne proizvajalci. Ni racionalno. Na primer, pijačo iz večjih steklenic pijemo doma ali v restavraciji. Pri nas doma imamo postavljen zabojnik za steklo in tja odlagamo prazne steklenice od vina, kar je veliko lažje, kot če bi moral te velike steklenice nositi do najbližje trgovine, kjer stoji avtomat za prazno embalažo. Drugače pa je, ko gre za pločevinke ali plastenke z nealkoholnimi pijačami, z vodo ali pivom. To je tisto, kar ljudje običajno prinesejo s seboj na piknik v naravo, vodo ali pivo, ne pa steklenice vodke. In če želimo preprečiti onesnaženje okolja s plastenkami in pločevinkami, je kavcijski sistem edini način. Ne poznam države, ki bi zbrala 90 odstotkov ločeno zbrane odpadne embalaže za pijače brez kavcijskega sistema. Vse države, ki imajo ta sistem, je zberejo 90 odstotkov ali več."

Večina je zaradi kavcijskega sistema bolj odgovorna

V anketi, ki so jo v Litvi med kupci opravili dve leti po vzpostavitvi sistema, je 97 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je kavcijski sistem nujen, 93 odstotkov pa, da od vzpostavitve sistema z odpadki ravnajo bolj odgovorno. Marius Galadauskas je turistični vodnik in njegovi otroci so se tudi na račun kavcijskega sistema naučili ravnati z denarjem. Kavcijo od vrnjene embalaže prihranijo in v nekaj mesecih se jim nabere nekaj 10 evrov. Spremembe pa so od leta 2016, od uvedbe sistema, vidne tudi v okolju. "To je krasna stvar tudi za okolje, saj so iz narave, na primer s prostorov za piknike, s plaž in iz okolic jezer, ki jih je v Litvi polno, zadnja leta izginile vse plastenke in pločevinke. Pozna pa se tudi v mestih. Pred leti je bilo v mestih mogoče videti prazne plastenke in pločevinke, ki so ležale po tleh, zdaj tega ni več. Te poberejo brezdomci ali ljudje, ki imajo stisko z denarjem in tako dobijo kak evro. Tudi na primer v restavracijah ljudje včasih po kosilu vzamejo steklenico popite pijače s seboj, jo pustijo na ulici, da jo pobere kdo drug in s tem dobi nekaj centov."

Anketa: 99 odstotkov bi podprlo kavcijski sistem v Sloveniji

V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže, končajo na sežigu, na odlagališčih ali kar v naravi. Sistem torej ni učinkovit. Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, je med slovenskimi kupci izvedlo anketo, v kateri se je izkazalo, da bi kavcijski sistem podprlo več kot 99 odstotkov od več kot 1500 vprašanih. Vprašanje pa je, ali bi ga podprli tudi politika, obstoječe družbe za ravnanje z odpadki in drugi deležniki. V Avstriji sistem po več letih debate zdaj uvajajo na predlog vlade, zaživel naj bi leta 2025.