Pak je bila skopa s pojasnili, v odstopni izjavi je zapisala zgolj, da odstopa zaradi razhajanja pogledov na vodenje STO-ja z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom.
Maja Pak je vodila STO prvič med letoma 2010 in 2012, ko se je zgodila združitev STO-ja v javno agencijo SPIRIT Slovenija. V drugem mandatu je vodila znova samostojno Slovensko turistično organizacijo od avgusta 2015 do včerajšnjega odstopa, ki začne veljati 1. decembra.
Kot največji uspeh svojega delovanja je izpostavila, da ji je uspelo s svojo ekipo in v sodelovanju s turističnim gospodarstvom uspešno pozicionirati Slovenijo na turističnem zemljevidu kot "zeleno in trajnostno usmerjeno destinacijo, ki se redno uvršča na lestvice najbolj atraktivnih in zaželenih turističnih destinacij".
Stroko in poznavalce je nepričakovana odločitev Pak, ki je bila marca imenovana za nov petletni mandat na čelu STO-ja, močno presenetila.
Po komentar odstopa Maje Pak in delovanja STO-ja pod njo pa smo se na MMC-ju obrnili k Maji Uran Maravić s Fakultete za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem.
Vas je novica o odstopu Maje Pak presenetila?
Izredno presenetila, pa tudi užalostila. Menim, da je Maja Pak pustila velik pečat v slovenskem turizmu. Če bi njeno vlogo lahko opredelila v treh točkah, bi rekla, da je imela že pred leti izjemne zasluge pri ponovnem osamosvajanju STO-ja, mednarodno pa je Slovenijo pozicionirala s konceptom zelene sheme, ki jo je prav ona vzpostavila in začela promovirati že pred več kot 15 leti ter vztrajala pri tem, in danes je Slovenija res v mednarodnem okolju priznana kot ena najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Njen tretji prispevek pa vidim v izjemnem zavzemanju za gastronomski turizem v zadnjih letih, bila je glavna izvajalka prihoda tako Michelina kot Gault-Millauja v Slovenijo kot vseh drugih dejavnosti za slovensko gastronomijo, ki je v zadnjih letih dobila sistemsko podporo, ki je v preteklosti nikdar niso imeli.
STO je pod Pakovo – vsaj na videz – delovala uspešno, v primerjavi z nekaterimi drugimi vladnimi agencijami od tam ni bilo novic o nepravilnostih, primanjkljaju ali kakih dramatičnih kadrovskih rošad. Čemu torej pripisujete ta nenadni odstop?
Ne bi kaj pretirano komentirala tega; verjamem, da so bila določena neskladja, kako voditi STO, kar je zapisala tudi sama v odstopni izjavi. Glede na to, da gre za javno agencijo, imajo tisti, ki odločajo o tem, pravico postaviti na vodilna mesta ljudi, ki jim zaupajo in ki delijo isto mišljenje. Kot pa sem rekla, menim, da je Maja Pak ogromno naredila, tako z malimi sredstvi v preteklosti kot s povečanimi sredstvi, veliko se je delalo, z zelo majhno ekipo so bili izjemno prodorni, in verjamem, da bo še naprej uspešno delala na področju, ki ga je zasedala prej, to pa so bili raziskave in razvoj.
Če malce špekulirava – je šlo bolj za političen odstop ali menite, da je šlo za kaka bistvena vsebinska neskladja?
Kadrovanja na javnih agencijah nikdar niso povsem ločena od politike. Razlika pri Maji Pak in drugih je, da je bila ona zraven od samega začetka, pred 26 leti, še na predhodniku STO-ja, Centru za promocijo turizma Slovenije. Tako je bila vedno seznanjena s tem, kar se dogaja, in dvakrat prevzela tudi funkcijo direktorice, tako je nikdar nisem imela za političen kader.
Kako sami ocenjujete delo STO-ja pod Majo Pak?
Rekla bi, da je normalno, da ima stroka v določenih stvareh različna mnenja, ampak Maja Pak je bila tudi ena tistih, ki je oblikovala strokovne svete za različna področja turizma in je vedno poslušala oz. skušala slišati širšo množico mnenj. Poleg tega je vzpostavila dober dialog s turističnim gospodarstvom. Zagotovo se bodo vedno našli ljudje, ki imajo drugačna mnenja, ampak po mojem mnenju je bila ena boljših direktoric, kar jih je STO imel v teh 26 letih obstoja. Veliko poudarka se je namenjalo promociji države na osnovi raziskav in razvojno gledano so v zadnjih sedmih letih storili res velike premike. Vedno pa je pri takih organizacijah in tako raznovrstnem turizmu, kot ga v Sloveniji imamo, ter interesih, ki obstajajo, vezano na promocijo, tako na različnih trgih kot različnih vrst turizma, teh ogromno in verjetno se v preteklosti vsi deležniki niso strinjali z njenimi odločitvami. Ampak sama njeno delo ocenjujem kot izjemno dobro in prizadevno.
Glede na to, da ste tudi sami sodelovali kot zunanja strokovna sodelavka pri nekaterih projektih STO-ja in da pravite, da so obstajale točke, kjer se nista vedno strinjali, nam lahko zaupate, katere so bile te točke?
Kot sem že izpostavila, cenim vlogo Maje Pak pri osamosvajanju STO-ja, ker je bila ta takrat politično združena v tri agencije, in tisti, ki so to združevali, so hitro uvideli to napako in Pak je bila ena tistih, ki se je že ob združevanju postavila za samostojen STO, in pozneje tudi tista, ki je samostojen STO vodila. Morda sva imeli različne poglede na to, kaj je "zeleno", ampak pri sistemskih rešitvah, ki jih ima turizem pri nas na področju trajnosti in zelene sheme, je ona vztrajala in ta model nam vse druge države priznavajo kot izjemen. Mogoče pri kakih podrobnostih, kako zagotavljati to zeleno, in da nimamo procesnih znakov kakovosti, ampak da imamo znake kakovosti za produkte, tako kot imamo pri gastronomiji Michelin, je morda največje strokovno razhajanje, ki ga imava, ampak tudi na področju zelene sheme so šli z razvojnimi koraki naprej, tako da težko rečem, da sva bili strokovno zelo na drugih polih, je pa res, da moje področje ni promocija turizma, ampak razvoj posameznih turističnih produktov, tako da tu se mi zdi, da je znala določenim stvarem prisluhniti – kolikor je bilo to v njeni moči. Ker vseeno govoriva o javni agenciji in recimo tam, kjer sama vidim STO kot krovno organizacijo za promocijo, ki bi morala dejavneje podpreti posamezne produkte, so imeli oni pač zvezane roke, ker so bili javna agencija. Tako da nekaterih napak ne moremo pripisati njej, ker gre za sistemske napake.
Če se malce navežem na to – na nedavnem Evropskem simpoziju hrane v Ljubljani smo na okrogli mizi, ki so jo predstavniki vlade sicer izpustili, slišali kar nekaj kritik na to, koliko Slovenija dejansko pomaga pri trajnostnem razvoju. Država namreč zelo rada uporablja slogan zelene in trajnostne destinacije, a ko skušajo posamezni pridelovalci delovati trajnostno, ekološko in sonaravno, naletijo na toliko birokratskih ovir, da porabijo več časa in denarja za boj s papirologijo kot na njivi. Kako nasloviti ta razkorak?
Da, tu pri določenih izvedbenih stvareh je razkorak, kaj mi promoviramo in kaj se pri nas dejansko da narediti. Ampak za to, kar ste vi omenili, ni pristojna agencija, ki to promovira, oni so zadnji člen v verigi. Verjamem, da je v danih okvirih storila maksimalno, kar je lahko. Je pa zagotovo ogromno sredstev za promocijo dobre hrane in kakovostno pridelane hrane na drugem ministrstvu, ministrstvu za kmetijstvo. Tako da bi morale v bistvu druge institucije in organizacije slediti tej zgodbi, ki smo jo začrtali pri promociji. In tu je prihajalo – ne zgolj na področju kmetijstva, ampak tudi na področju nastanitev – do razkorakov, ampak pozitivno vlogo Maje Pak vidim pri tem, da je skušala te razkorake zmanjšati in se je teh razkorakov tudi zavedala.
Zdi se, da je STO v zadnjih letih precej uspešno vlagal v promocijo Slovenije, najsi je šlo za impresivne oglaševalske kampanje, spote, promocijo gastronomije ... Pripeljali so v državo Michelinov vodnik, kot ste omenili, vlagali v mednarodno odmevne dogodke in novinarske ture ... Kako vi gledate na ta napredek, menite, da se je Sloveniji uspelo v tem času res pozicionirati na svetovnem zemljevidu, na svetovnem gastronomskem zemljevidu?
Če uporabim prispodobo, mislim, da imamo vedno partizanski oz. gverilski način bojevanja, skratka da moramo z majhnimi sredstvi narediti ogromno. Ko primerjaš Slovenijo in njen proračun za promocijo, čeprav se bo komu zdel velik, je v primerjavi z res razvitimi destinacijami minoren. Čeprav so pri razvitih destinacijah vložki precej večji, nam je uspelo narediti več, predvsem z voljo, inovativnimi pristopi in zavzetostjo. Na razpolago nismo imeli tako mogočne vojske, kot so jo imele druge destinacije, ampak se mi zdi, da nam je vseeno uspelo pozicionirati Slovenijo kot zgodbo o uspehu, in sicer z določenimi nagradami, ambasadorji turizma, uspešnimi in pozitivnimi zgodbami. Danes na turističnem trgu malo resnih akterjev ne ve, kje je Slovenija in kaj ponuja. To smo zagotovo dosegli v zadnjem desetletju in Maja Pak je imela pri tem zelo veliko vlogo. Prepričana pa sem, da bi bilo z več sredstvi in z večjo kadrovsko zasedbo mogoče doseči še več, predvsem z digitalizacijo, ampak dejstvo je, da moraš nekaj vložiti, če hočeš imeti izkupiček. Tega se zavedate tudi sami, ko opazujete zgodbo, kako je uspelo Ani Roš. To se ne zgodi, ker se ti pojaviš in si iz Slovenije, ampak moraš prav zaradi tega dejstva veliko več vlagati, tudi v PR, da se te zgodbe premaknejo. Mislim, da nam jih je uspelo premakniti in, če bo turizem še naprej ohranil to vlogo, če se bo država zavedala, da mora tudi ona vlagati v celostno podobo države kot take, bo tudi turistična destinacija pridobila vpliv in ugled, kar bo posledično tudi dvignilo cene na trgu.
Zadnje vprašanje. Javnost pravzaprav ne ve, kako veliki vložki so v teh letih na STO-ju šli za posamezne projekte. Ti zneski ne pridejo v javnost. Eden, ki pa je prišel, je bila vsota, ki so jo namenili za dvoletno pogodbo z Michelinom – 950.000 evrov. Glede na to, da se je s tem dvignilo nekaj prahu – na kratko –, kako bi vi argumentirali to številko in ali se nam je naložba obrestovala?
V javnosti so na to različni komentarji. Če bi morala povsem strokovno argumentirati, ali se je naložba obrestovala ali ne, bi morali meriti parametre (cene, porast gostov itd.) pred vpeljavo Michelina in po njem, da bi lahko strokovno to ocenili. Ko smo dajali Michelinov vodnik v strategijo gastronomskega turizma, je bilo to z enim samim ciljem, in sicer dvigniti prepoznavnost in vidnost Slovenije kot turistične destinacije, ker smo bili edina država v soseščini, ki tega najbolj prestižnega vodnika ni imela. Ljudje zdaj gledajo, kako smo porabili milijon, da imamo sedem zvezdic in ali se je to izplačalo ali ne. Ampak mislim, da se brez tega danes sploh ne bi pogovarjali, ali smo gastronomska destinacija ali ne. Resda je bila Ana Roš že pred tem na seznamu 50 najboljših restavracij, ampak tudi v tujini niso vedeli, koliko je to dejansko resna zgodba v Sloveniji, da obstajajo poleg Ane tudi drugi, resda na ne tako visoki ravni, da obstajajo pri nas kakovostna kulinarika, gastronomija in vina. Potrebovali so mednarodno kakovostno znamko, da pritrdi poznavalcem – da, res se tu nekaj dogaja. Tako kot znanstvenik potrebuje diplome in objave, potrebuje tudi destinacija določene mednarodno prepoznavne znamke, da si v mednarodnem prostoru prepoznan kot dober ponudnik. Smo res bili najboljši košarkarji, dokler se nismo pojavili na olimpijskih igrah in bili četrti? Tako da mislim, da se je z vidika promocije to zelo obrestovalo, STO tudi hrani podatke, koliko objav je bilo narejenih na ta račun, in to je začetek te poti. Ko pa bomo imeli pet restavracij na seznamu 100 najboljših restavracij sveta, potem pa bodo morda o Sloveniji pisali še kot o novi Danski ali Peruju.
Si upate ugibati, kaj se bo zdaj dogajalo na STO-ju?
Prepričana sem, da bo minister izbral nekoga, ki bo slovenski turistični promociji dal še večji pospešek in zagon, saj slovenski turizem to v postkoronskih časih krvavo potrebuje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje