Pred tednom dni je začela veljati novela zakona o organiziranosti in delu policije. Po tem zakonu je prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem. Med njimi tudi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, nato direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.

Na ministrstvu za notranje zadeve zatrjujejo, da lahko vsi delo nadaljujejo do začasne premestitve in da se bodo lahko za položaje vnovič prijavili. Izbirni postopek za vodilne položaje naj bi stekel v treh mesecih, a merila za postopek še pripravljajo.

Policijska sindikata napovedujeta ustavno presojo zakona, medtem pa je v odzivih kritična opozicija. Da gre za izjemno politizacijo policije, da je z enim zamahom odstranjena vsa vodstvena struktura in da ima oblast možnost za politično čistko v Policiji.

O stanju v policiji, kadrovskih menjavah in očitkih o politizaciji se je Tanja Gobec pogovarjala z aktualnim notranjim ministrom Alešem Hojsom (SDS) in njegovim predhodnikom Boštjanom Poklukarjem (LMŠ).

Gospod Hojs, v teh dneh, odkar zakon velja, ste slišali kritike – politična čistka, lustracija, imeli boste proste roke za imenovanje ljudi po strankarskem ključu. Kakšen je vaš glavni protiargument, da to ni namen zakona?

Hojs: S sabo sem prinesel kar zajeten pok papirja. Začenja se v letu 2009, ko so prišle ven prve ideje o tem, da bi policijski komandirji, danes načelniki oziroma vsi tisti, ki zasedajo pomembna mesta na policiji, imeli mandate. Ta velika debela obsežna kronologija se zaključuje z dopisom gospe Tatjane Bobnar, direktorice, ki jo je nastavil gospod Poklukar, kjer je napisala in na ministrstvo poslala primerjalno ureditev podobnih ureditev v Evropi in med drugim napisala, da predlagajo ne zgolj za komandirje, direktorje, ampak celo za nižje nivoje, da bi vodje organizacijski notranjih enot bili na mandatu. Tako da moram a priori zavrniti kakršno koli politizacijo. Moram reči, da je to, kar ste povedali, korektno – vsi ti komandirji oziroma načelniki, ki so na položajih, bodo imeli možnost se ponovno prijaviti. In mimogrede še en podatek – trenutno je v policiji več kot 80 odstotkov ljudi, torej načelnikov, komandirjev, dlje kot pet let, nekateri tudi dlje kot deset let.

Sorodna novica Vodilni policisti prejeli sklepe o prenehanju položaja, Olaj zavrača očitke o kadrovskih čistkah

Gospod Poklukar, minister govori o želji, da so ljudje na vodstvenih položajih na mandatih. Ampak stroka, denimo Lobnikar, pravi, da mandate podpira, ampak da skrb vzbuja način, kako se do teh mandatov pride. Kakšen je vaš pogled?

Poklukar: Res je, koalicija je sprejela izredno škodljiv zakon o organiziranosti in delu policije. Stroka je na nogah, na nogah je tudi politika, tudi javnost ni najbolj navdušena nad tem zakonom. Seveda ta zakon daje ministru možnost lomastenja po odprtih operativnih postopkih policije, deklasira praktično nacionalni preiskovalni urad na delo nekega drugorazrednega oddelka in pa seveda začenja se politična čistka v policiji. Ko bomo seveda po volitvah prišli na oblast, bomo ta zakon takoj spremenili, ker je škodljiv.

Gospod minister, razpisni postopek – kakšen bo, kakšna bodo merila – se še piše. Stroka pravi, da je to nevzdržno. Vodje so postali vršilci dolžnosti, pišejo pa se šele merila, kako se bodo lahko prijavili za te položaje.

Hojs: Zanimivo je, da se vsa ta fenomenalna stroka, vključno s politično "stroko", torej opozicijo, v vsem tem času sprejemanja zakona ni oglasila. Torej ta zakon je prestal vse postopke, visel je na e-demokraciji toliko časa, kot je potrebno. V parlamentu stranka LMŠ, zanimivo, niti z eno besedo ni problematizirala tega člena. Problematizirali so NPU, to, kar je zdaj povedal nekdanji minister. Mimogrede, v obveznih navodilih, ki jih je izdal gospod Poklukar, piše, da je treba NPU umestiti nižje, kot je zdaj, in celo več – napisal je, kar smo napisali v zakon, a mora NPU delati tiste stvari, ki jih bosta s katalogom določila glavni direktor in direktor kriminalistične policije. Torej smo zgolj sledili njegovim usmeritvam.

Glede meril pa moram reči, da se pripravljajo. Bodo zelo podobna tistim, ki jih uporabljamo na uradniškem svetu za izbiro generalnega direktorja policije. In tudi ta postopek za aktualnega generalnega direktorja gospoda Olaja je prestal kar nekaj preskusov, nazadnje inšpekcijski pregled inšpektorja za javno upravo. In vse stvari so bile narejene brez pripomb.

Pravila, ki se bodo napisala, jih bo predlagal generalni direktor policije, podpisal pa potem minister. Tako beremo v zakonu. Zakaj ne verjamete, da bo šlo tukaj tako? Opozicija v parlamentu pravi, da glede na to, kako se vidi ministrov vpliv na delo policije zdaj, ne verjamejo temu členu.

Poklukar: Seveda. Saj tej vladi pravzaprav ne moreš nič več verjeti. Gre za to, da imamo danes 111 komandirjev po današnjem zakonu načelnikov policijskih postaj, ki so postali vršilci dolžnosti, kar pomeni, da nimajo polnega mandata. Ravno tako direktorji policijskih postaj in šefi na generalni policijski upravi. To pomeni, da je delo v policiji demotivirano, da ti ljudje ne vedo, kako bodo pravzaprav še jutri in pojutrišnjem delali. Meril ni in pa seveda tudi ne pogojev, kako bodo oni to delovno mesto zasedli. In seveda ob taki policiji, kot je v tem trenutku v Sloveniji imamo, kriminalno podzemlje odpira šampanjce.

Hojs: No, bolj kot kriminalno podzemlje se meni zdi hudo ali strašno skrb vzbujajoče, da imamo v policiji ljudi, ki recimo zlorabljajo covidne teste oziroma so tam s ponarejenimi testi. Bolj kot to, kar je povedal gospod Poklukar, me skrbijo izjave gospoda Mlekuša (predsednik Sindikata policistov Slovenije, op. a.). To lahko preberete na njihovi spletni strani – torej oni podpirajo mandatni sistem že nekaj let. Danes se izmotavajo z izgovorom, češ da že podpirajo to, ampak morajo biti pri tem vključeni v izbirne komisije. Si predstavljate? Sindikat bi rad sodeloval v izbirnih komisijah.

Rekli so, da teh meril niso videli.

Hojs: Res je, da sta dva sindikata postala podaljšana roka politike – torej sindikat gospoda Mlekuša podaljšana roka stranke SD. Medtem ko je bil začetek politizacije drugega sindikata obisk gospoda Poklukarja in gospoda Marjana Šarca na njihovem volilnem kongresu, si lahko predstavljate? Jaz ne vem, če je že kdaj prej bil kakšen minister na takšnem kongresu, morda je bil. Gotovo pa je bil Marjan Šarec prvi in upam, da edini premier naše države, ki obiskuje volilne kongrese policijskega sindikata.

Preden nadaljujemo z vsebino zakona – gospod Poklukar, vaš odgovor na to?

Poklukar: To so poceni floskule za javnost, ki ne pozna razmerja politike do policije. Moram povedati, da merila in pogoji v tem trenutku še niso znani. To pomeni, da lahko praktično pride na mesto komandirja policijske uprave ali pa katerega koli šefa marsikdo in mene zelo skrbi, ne bom pa začuden, če bomo videli na mestih policijskih šefov tudi člane rumenih jopičev oziroma štajerske varde.

Hojs: Poglejte, gospod nekdanji minister ni niti z eno besedo zanikal tega dejstva (obiska na volilnem kongresu policijskega sindikata, op. a.). Torej dejstvo je, da se je politizacija policije začela v času vlade Marjana Šarca, resda je treba odkrito povedati, da je mandatni sistem najprej zagovarjal drugi sindikat, torej Sindikat policistov Slovenije, pozneje pa se je temu pridružil tudi sindikat gospoda Cvetka, ki je bil izvoljen ob obisku Marjana Šarca in Boštjana Poklukarja.

Kam umestiti NPU? Zdaj je umeščen pod upravo kriminalistične policije, za vodjo NPU-ja ni več potreben razpisni postopek. Je dovolj, kot je rekel Lobnikar, volja šefa policije?

Poklukar: Res je. Prišli smo iz elitne vrhunske kriminalistične enote na drugorazredno policijsko enoto, ki se bo pravzaprav očitno ukvarjala samo še s kurjimi tatovi. Meni je to velika škoda in ne nazadnje imenovanje direktorice NPU-ja na mesto direktorice je nič drugega kot posmeh vsem zaposlenim v policiji in ne nazadnje v posmeh celotni slovenski policijski profesiji.

Hojs: Zdi se, kot da gospod Poklukar ni vedel, kaj podpisuje. To so njegove usmeritve, na drugi strani je njegov podpis, kjer je v drugi točki napisal, da je treba umeščenost v NPU-ju izvesti tako, da bo le-ta uvrščen v upravo kriminalistične policije. Torej vse te stvari, ki jih danes gospod Poklukar ni uspel zanikati, zgolj kažejo na to, kako prav smo se odločili in spremenili ta zakon o organiziranosti in delu policije. In verjamem, da bomo tudi s temi novimi imenovanji končno prišli do policije, ki bo zgolj strokovna in ne z ene ali druge strani spolitizirana.

Za konec – politizacija policije, morebitni pritiski politike na policijo. V decembru, če smo prav obveščeni, boste pričali pred preiskovalno komisijo, ki to preiskuje. Minister, veliko je bilo že pričanj kriminalistov, ki so bili premaknjeni v Tacen, prestavljeni z nekih primerov, ki so jih preiskovali. In pri vseh je bilo rečeno, prišel je ukaz iz politike – vaš odgovor na pričanju bo kaj?

Hojs: Odgovor na to temo sem že povedal. Govoril sem z nekdanjim direktorjem policije gospodom Travnarjem, ki je seveda zanikal vse tiste navedbe, tako gospoda Lindava kot gospe, ki se je ukvarjala s PR-om. Te njihove izjave so pač po vzoru tistih, ki zanikajo, da danes covid obstaja.

Poklukar: Navdušen sem in tudi čestitam vsem policistom, ki se upajo izpostaviti na parlamentarni komisiji in povedo svoje osebne zgodbe, kako in na kakšen način, s kakšnimi bizarnimi idejami so bili razrešeni iz delovnih mest, ki so jih opravljali profesionalno. Povedati moram samo to, da bomo po volitvah spremenili zakon, bomo depolitizirali policijo, zamenjali vse sporne kadre in seveda ponovno vrnili zaupanje v policijo.

Hojs: Ta njihova strokovnost se je izkazovala v tem, da ste lahko videli, kako je bil preiskan NLB, pranje denarja, kako je bil preiskan TEŠ6, vse tiste zlorabe v slovenskem gospodarstvu, kar kaže na vse kaj drugega kot na njihovo strokovnost.