Cene izdelkov po vsem svetu, od običajnih vsakodnevnih potrebščin do bolj luksuznih tehnoloških izdelkov, zadnje leto strmo rastejo. Pandemija je še bolj obremenila že tako preobremenjene dobavne verige in številne industrije spravila na kolena.

Zaradi teh razlogov je na seznamu mest, kjer je življenje v letu 2021 najdražje, prišlo do kar nekaj sprememb. Na prvo mesto se je s petega mesta lani zavihtel izraelski Tel Aviv, ki je z najvišjega mesta izrinil Pariz.

Kot poročilo o svetovnem indeksu stroškov za življenje, ki ga vsako leto pripravijo na inštitutu Economist Intelligence Unit, povzema CNN, je razlog za vzpon drugega največjega mesta v Izraelu predvsem rast cen osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana in prevoz ter visoka vrednost izraelske valute šekel v primerjavi z ameriškim dolarjem. Kot omenjeno si Pariz po novem deli drugo mesto s prestolnico istoimenskega azijskega tigra, Singapurjem.

Dražje življenje po svetu

Ustvarjalci indeksa so zbrali podatke o ceni 200 različnih izdelkov v 173 mestih po svetu, kar je 40 mest več kot v lanski ediciji indeksa. Ustvarjalci raziskave, ki zdaj poteka že dobrih 30 let, cene izdelkov primerjajo s ceno enakih izdelkov v New Yorku, zato opozarjajo, da vrednost lokalne valute v primerjavi z ameriškim dolarjem nekoliko vpliva na rezultate raziskave, a so vseeno prepričani, da je ta dober kazalnik cene življenja v določenem mestu, sploh če letošnje vrednosti primerjamo z lanskimi.

V inštitutu, ki deluje pod okriljem priznane revije The Economist, opažajo, da so se cene hrane in storitev, ki jih pokriva indeks, v zadnjem letu povprečno dvignile za 3,5 odstotka, kar je skoraj dvakrat več od lanske podražitve. Najbolj so se podražili bencinski derivati, za kar 21 odstotkov, visoko rast cen pa so kupci začutili tudi pri tobačnih izdelkih, izdelkih za osebno higieno in ceni rekreacijskih storitev.

"Čeprav ima večina prebivalcev obravnavanih mest dostop do cepiva in se odstotki cepljenih prebivalcev v vseh mestih višajo, pa težav in višjih cen verjetno še ni konec. Spremljati bomo morali odzive vlad in centralnih bank na ta pojav, ali jim bo uspelo ustaviti ponekod vratolomno višanje stroškov osnovnih potrebščin," je ob objavi poročila še dodala Upasana Dutt, vodja oddelka za življenjske stroške pri inštitutu.