V radijski oddaji Vroči mikrofon je vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović odgovarjala na vprašanja Jane Vidic glede cepljenja, njegove učinkovitosti in se dotaknila tudi novih ukrepov oz. spoznanj o virusu, ki nam že slabi dve leti kroji življenje. Vse več držav, tudi takih, kjer je precepljenost občutno višja kot v Sloveniji, namreč znova uvaja testiranja, zapira državo ipd.
Ali smo torej preveč stavili na cepivo? "Mislim, da ne. Razumem te države, ki imajo visoko precepljenost, ki se – čeprav imajo visoko precepljenost – zaradi velikega števila primerov zapirajo. Ampak če pogledate, koliko imamo pri nas primerov ali pa na Portugalskem ali na Danskem, in primerjate, koliko od teh ljudi pri nas ali pa v teh državah potrebuje hospitalizacijo ali intenzivno terapijo, so razlike enormne," je poudarila in dodala, da je razumljivo, da tudi visoko precepljene države "ne želijo več tvegati, želijo imeti epidemijo pod nadzorom".
Izpostavila je, da so bila na začetku kampanje cepljenja cepiva proti tedanjim različicam zelo visoko učinkovita. "Tudi kužnost je bila taka, da bi bilo, če bi tako ostalo, z visoko precepljenostjo – pa niti ne tako zelo visoko precepljenostjo, tudi okoli 70 odstotkov – mogoče epidemijo ustaviti." Potem pa je virus mutiral, je spomnila, postal je bolj kužen, cepiva proti njemu pa manj učinkovita. "Tako da zdaj seveda ne moremo več pričakovati, da bi lahko s precepljenostjo epidemijo ustavili. Zato se po vsem svetu tako poudarjajo vsi drugi, t. i. nefarmakološki ukrepi."
Testiranje vseh smiselno na samih množičnih dogodkih
Po njenem mnenju je vprašljivo, ali bi bilo smiselno ves čas testirati vse, tudi cepljene, saj je okuženost med cepljenimi okoli 30-odstotna. Pri nekaterih množičnih dogodkih pa je po njenem mnenju smiselno, da se testirajo vsi, tudi cepljeni. Poudarila je še, da je težava testiranja predvsem v tem, da pokaže, da človek ni okužen, tisti trenutek, po nekaj urah ali naslednji dan pa je že lahko drugače.
Kljub visoki precepljenosti okužbe potrjujejo tudi pri ljudeh v bolnišnicah, v domovih za ostarele, zato je Jano Vidic zanimalo, ali ne bi bilo smiselno pogoja T uveljaviti vsaj tam. Beović je ob tem opozorila, da številke okuženih v DSO-jih in bolnišnicah "niso tako velike, sploh v primerjavi z lanskim letom".
Priznava pa, da je precepljenost zaposlenih v domovih starejših občanov in v zdravstvu oz. njihovih družin nezadovoljiva, v čemer vidi težavo. Sprejemljiva pa se ji zdi zamisel, da bi ob vstopu testirali obiskovalce, nasploh je temu naklonjena: "Ravno prej me je klical kolega in spraševal, kako organizirati neko prireditev. Na njej bodo vsi cepljeni, obenem pa bodo organizirali še testiranje na kraju dogodka. Taka prireditev je izvedljiva."
"Participacija za hospitalizacijo necepljenega bi bila pravična rešitev"
Nekatere države skušajo precepljenost predvsem starejše populacije spodbuditi na različne načine, tudi s kaznimi – Grčija, kot je znano, uvaja denarne kazni za necepljene nad 60 let. Bi bilo kaj takšnega mogoče tudi pri nas? Na skupini se uradno o tem še nismo pogovarjali, dobivam pa številne pobude, da bi se v Sloveniji uvedlo nekaj podobnega kot drugod in mislim, da bomo to tudi obravnavali. Nekateri ljudje smo odgovorno pristopili k epidemiji in se cepili. Z nekim minimalnim tveganjem, ampak vendarle. Potem so pa tu drugi, ki se niso cepili, uživajo pa vse ugodnosti. Tukaj je treba stvari postaviti na tehtnico. Participacija za hospitalizacijo necepljenega bi bila, mislim, pravična rešitev," je dejala Beovič.
Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka o izpolnjevanju pogoja PC v državni upravi, pričakuje se, da bo o njem kmalu odločilo. Bi svetovalna skupina podprla ta pogoj v državni upravi? "Tukaj imamo težavo zlasti v zdravstvu, kjer so manj izobraženi kadri slabo precepljeni in bi zato lahko imeli težave pri organizaciji dela," je opozorila in ocenila, da je trenutno stanje v Sloveniji stabilno, k čemur pripomore tudi redno testiranje necepljenih. "Če bi k temu dodali še tako spodbudo v obliki participacije v primeru hospitalizacije, bi bile stvari uravnotežene," še meni.
Mogoča rešitev se ji zdi tudi, da bi vsak posamezni delodajalec zahteval svoje pogoje, če presodi, da je tveganje veliko. Sama sicer ne ve natančno, ali to delodajalec v resnici lahko zahteva ali ne, je ob tem priznala.
Obvezno cepljenje? Pomembnejše je vprašanje, za koga, meni Beović.
V kakšnih primeru pa bi svetovalna skupina podprla obvezno cepljenje? "Mislim, da bi to moralo v našem primeru biti skoraj referendumsko odločanje ali pa odločanje z zelo veliko večino v parlamentu. To bi moral biti družbeni dogovor: da to potrebujemo, da se zaščitimo." Vprašanje je tudi, za koga bi moralo biti celjenje obvezno, opozarja. Zdi se ji smiselno, da bi moralo biti cepljenje obvezno za starejše, in to – glede na izkušnje z delto in morda celo z omikronom – "tudi nad 40, ne le nad 50 let".
"To bi bila neke vrste solidarnost. Mi zahtevamo od svojih otrok, da so obvezno cepljeni – nikoli do zdaj nismo imeli takšnih demonstracij proti cepljenju otrok –, želimo imeti odprte šole, torej storimo nekaj zanje: 100-odstotno precepimo starejšo populacijo," pravi.
Na NIJZ-ju zaznali 3600 ljudi s ponovljeno okužbo
Vedno večja skupina so prebolevniki, za katere vedno več študij kaže, da so bolje in dolgotrajneje zaščiteni pred ponovno okužbo. Kot so za STA pojasnili na NIJZ-ju, so do 28. novembra zaznali približno 3600 ljudi, za katere sumijo, da so se s koronavirusom okužile dvakrat. Mednje so uvrščene osebe, ki so bile v razmiku 90 dni ali več dvakrat pozitivne na PCR-testiranju. "Delež oseb, ki jih vodimo kot sum na reinfekcijo, je v celoti izjemno majhen, saj predstavlja manj kot en odstotek vseh pozitivnih," so navedli na NIJZ-ju, pri tem pa opozorili, da bi bilo na podlagi teh številk povsem napačno sklepati, kakšno zaščito nudi prebolela okužba.
"Ljudje, ki so preboleli, so gotovo zaščiteni devet mesecev, mogoče tudi eno leto"
Čeprav so verjetno bolj zaščiteni, pa tem ljudem covidno potrdilo velja le šest mesecev, ko gre za prehode meja v številnih državah. Zakaj je tako? Beovič pojasnjuje, da je glavna težava, da stroka še ni našla "tiste meje koncentracije protiteles, pri kateri bi lahko rekli: zdaj ste zaščiteni".
Kljub temu stroka v Sloveniji poziva, da se status prebolevnikov podaljša, je spomnila Beovič: "Če bi to uvedli samo v Sloveniji, bi to pomenilo, da bi imeli dve vrsti covidnih potrdil: ena za prehod meje in druga za "notranje" opravke, kar je dodatno delo za nekatere. Ampak meni še vedno ni jasno, zakaj se to ne zgodi, ker so ljudje, ki so preboleli, gotovo zaščiteni devet mesecev, mogoče eno leto."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje