Svet leta 2021 še ni razglasil zmage nad novim koronavirusom. Države so si postavljale cilje in hitele, da bi dosegle želeno stopnjo precepljenosti. Kjer ni šlo s spodbudami, je šlo z vnovičnim omejevanjem javnega življenja, temelj za odprte dejavnosti pa je postal pogoj PCT. A s tem se mnogi niso strinjali, kar so mirno ali nasilno izražali na ulicah mest. Postalo je jasno, da bo za dobro zaščito pred okužbo potreben še tretji odmerek cepiva, morda tudi vsakoletno cepljenje. Virus se spreminja, mutira, kar pa ni nujno slabo. Nam bo sam pomagal, da bo izzvenel v običajen prehlad?

Zbrali smo nekaj najopaznejših dogodkov iztekajočega se leta, omeniti pa moramo vsaj še nekatere. Na Kubi se je po 60 letih končalo vladanje dinastije Castro, prebivalci pa se bojujejo z velikim pomanjkanjem hrane. Pojavilo se je vse več svaril, da je Bosna in Hercegovina tik pred razpadom, krivec za to naj bi bilo vodstvo bosanskih Srbov z Miloradom Dodikom na čelu. Devet katalonskih zagovornikov neodvisnosti, ki so bili zaprti od leta 2017, je španska vlada po dolgem sodnem boju le pomilostila.

V ZDA se je končalo odmevno sojenje nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu za umor Georgea Floyda – obsojen je bil na 22 let in pol zapora. Znova so se razmere do točke vrelišča zaostrile na Bližnjem vzhodu. V izraelskem letalskem napadu je bila porušena 12-nadstropna stolpnica v Gazi, v kateri je bil urad Hamasa. Ta je odgovoril s silovitim raketiranjem Tel Aviva. Ubitih je bilo več kot sto ljudi, večina na palestinski strani. V Izraelu je sicer dolgoletnega premierja Benjamina Netanjahuja zamenjal Naftali Benet.

Na Otoku so se jeseni več tednov spoprijemali s pomanjkanjem goriva in s praznimi trgovskimi policami. Združeno kraljestvo je sicer maja zapustilo še evropski enotni trg in carinsko unijo. Narava je septembra presenetila z izbruhom ognjenika na kanarskem otoku La Pama, ki se še vedno ni umiril, Belorusija pa je osupnila Evropsko unijo, ko je po prisilnem pristanku letala aretirala do oblasti kritičnega novinarja Romana Protaseviča.

Za nadaljevanje pestre politične jeseni v Evropi so poskrbele nemške in češke parlamentarne volitve ter nepričakovan umik iz politike donedavnega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki se mora braniti obtožb o prirejanju javnomnenjskih anket.

VDOR V KONGRES IN ZAMENJAVA V BELI HIŠI

Po predsedniških volitvah leta 2020 Donald Trump ni želel priznati poraza proti Joeju Bidnu. Trdil je, da so bile volitve prirejene in da je on pravi zmagovalec. Tudi 6. januarja, ko bi morali kongresniki potrditi Bidnovo zmago, je Trump privržencem na shodu dejal: "Nikoli se ne bomo vdali, nikoli ne bomo priznali poraza." Besna množica več sto Trumpovih privržencev je nato vdrla v Kapitol in ga razdejala. Kongresniki so morali zbežati na varno, v nasilju in neredih je umrlo pet ljudi. To je bil najhujši napad na simbol ameriške demokracije. Družbena omrežja so zaradi spodbujanja k nasilju blokirala Trumpove račune. Joe Biden je 20. januarja prisegel na mestu 46. predsednika ZDA, Kamala Harris je postala podpredsednica. Proti Trumpu je bila zaradi spodbujanja k vstaji vložena druga ustavna obtožba, a ni bila izglasovana.

PONEKOD TRETJI ODMERKI CEPIVA, DRUGJE POMANJKANJE PRVIH

V prvih mesecih leta je v zahodnih državah še primanjkovalo cepiva proti covidu-19. V Evropski uniji so odobrili cepiva štirih proizvajalcev – Pfizerja/BioNTecha, Moderne, AstraZenece in Janssna. Zaradi pojava redkih neželenih stranskih učinkov pri uporabi vektorskih cepiv so se priporočila, koga cepiti z njimi, ves čas spreminjala. Evropska unija je konec julija dosegla cilj 70-odstotne precepljenosti odraslih, medtem pa je Izrael že začel cepiti s tretjim, poživitvenim odmerkom. Pfizerjevo cepivo je bilo odobreno tudi za mladostnike, nato pa še za otroke od petih let naprej. Po svetu še vedno obstajajo ogromne razlike v precepljenosti, zato je generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus opozoril: "Kopičenje cepiva v rokah redkih držav in podjetij je privedlo do svetovne katastrofe. Bogati so zaščiteni, revni pa še naprej izpostavljeni smrtonosnemu virusu. Potrebujemo največjo akcijo v zgodovini, da to spremenimo." Covid-19 je od začetka pandemije zahteval že več kot 5,2 milijona smrtnih žrtev.

PREK ŠTEVILK IN DRŽAV DO ČRK GRŠKE ABECEDE

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je novi koronavirus označil za "kitajski virus" in celo "kung flu", kar je sprožilo opozorila pred rasističnimi opazkami. Sprva smo koronavirusne različice poimenovali po številkah, nato po državah, v katerih so se prvič pojavile. Različica B.1.1.7, ki so jo najprej opazili v Veliki Britaniji, je bila znana kot britanska, različica B.1.351 kot južnoafriška, P.1 kot brazilska in B.1.617.2 kot indijska. WHO je nato v želji po preprečitvi stigmatizacije držav začel uporabljati črke grške abecede. Tako smo junija začeli govoriti o alfi, beti, gami in delti, ki je trenutno še vedno prevladujoča po svetu. Črke ipsilon, zeta, eta, theta in jota so uporabili za poimenovanje različic, ki niso uvrščene med t. i. skrb vzbujajoče. Ko so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico z nenavadno velikim številom mutacij, so jo poimenovali omikron. Pri tem so izpustili črki ksi (ker naj bi bila preveč podobna imenu kitajskega voditelja Ši Džinpinga) in nu, ker bi jo lahko zamešali z angleško besedo "new" (nov).

UVEDBA COVIDNEGA POTRDILA SPODBUDILA PROTESTE

Spomladi in poleti so se državljani po svetu spraševali, kam sploh lahko potujejo in kakšne pogoje je treba pri tem izpolnjevati. Čakali so z rezervacijami potovanj in počitnic, saj je vsaka država imela svoja pravila za prehajanje meja. Hitri test, PCR-test, karantena, samoizolacija ... Stvari so se vsaj malo uredile z julijem, ko je v Evropski uniji začelo veljati digitalno covidno potrdilo za prehajanje meja. To je omogočilo prehod meje brez postavljanja drugih pogojev za tri skupine ljudi – polno cepljene, prebolevnike in tiste z negativnim izvidom testa. Poletje je tako minilo relativno normalno, zaradi pojava različice omikron in nizke stopnje precepljenosti pa so nekatere države znova začele zaostrovati ukrepe. Covidno potrdilo je postalo vstopnica v javno življenje, proti čemur so teden za tednom protestirale množice v mnogih državah. Pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) vse bolj nadomešča pogoj PC oziroma obvezno cepljenje. Avstrija je prva evropska država, v kateri bo cepljenje proti covidu-19 od 1. februarja 2022 obvezno za vse starejše od 14 let.

MADŽARSKA IN POLJSKA TRN V PETI EVROPSKE UNIJE

Evropska unija se je poleg zdravstvene krize najbolj ukvarjala z dvema članicama – z Madžarsko in s Poljsko, ki sta sprejeli več spornih zakonov, s katerimi sta jezili uradnike v Bruslju in opozicijo doma. Nasprotovali sta pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Poljska je postala tarča kritik zaradi sporne pravosodne reforme in sodbe ustavnega sodišča, ki je skoraj popolnoma prepovedalo umetno prekinitev nosečnosti. Tudi Budimpešta je bila tarča kritik Bruslja zaradi spodkopavanja demokracije in pravne države, na primer zaradi zakona, ki prepoveduje promoviranje homoseksualnosti v šoli. Za piko na i je oktobra poljsko ustavno sodišče še postavilo pod vprašaj načelo primarnosti prava Evropske unije. "Ne bomo dovolili, da se naše vrednote postavijo na kocko," je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poljski so naložili dnevno plačilo milijon evrov kazni, dokler ne ustavi delovanja disciplinske zbornice vrhovnega sodišča. Tako Varšava kot Budimpešta medtem vztrajata, da želita ostati del Evropske unije.

ZAPORA SUEŠKEGA PREKOPA IN DOBAVNA KRIZA

Morda je bil marčevski prizor nasedle ladje Ever Given, ene največjih kontejnerskih ladij na svetu, v Sueškem prekopu le znanilo težav, ki so se pojavile v dobavnih verigah po vsem svetu. Ladjo, ki je prevažala več kot 18.000 zabojnikov, so po tednu dni zaprtja prekopa rešili, mnogi izdelki so do kupcev prišli z zamudo. A razmere na strani ponudbe so se v naslednjih mesecih še poslabšale – zaradi povečanega povpraševanja je začelo primanjkovati polprevodnikov, ki so bistvena sestavine vsake elektronske naprave, v pristaniščih je zaradi pomanjkanja zabojnikov prihajalo do zamud, v Evropi so opozarjali na premalo voznikov tovornjakov. Pandemija je vse skupaj še poslabšala. Temu se je pridružila še energetska kriza, ki je povzročila poskok cen zemeljskega plina in elektrike.

ZDA SO SE PO 20 LETIH V KAOSU UMAKNILE IZ AFGANISTANA

Koalicija držav pod vodstvom ZDA je bila z vojaki v Afganistanu prisotna od oktobra leta 2001. Washington je napad na državo sprožil po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra, za katerimi je stala teroristična mreža Al Kaida. ZDA so zadnja leta postopno zmanjševale število vojakov v državi, jeseni pa napovedale popoln umik. Čeprav so v Washingtonu trdili, da so afganistanske sile na umik tujih sil dobro pripravljene, je sredi avgusta v državi izbruhnil kaos. Talibani so iz dneva v dan osvajali nova ozemlja, brez upora so zasedli tudi prestolnico Kabul. Američani so s prstom kazali na afganistanske vladne sile, ki da niso sposobne zaščititi države, strokovnjaki pa opozarjali, da je bil ameriški umik slabo načrtovan in izpeljan. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je pobegnil iz države, zahodne države so v naglici zapirale veleposlaništva in pospešeno umikale svoje ljudi. Tudi množice domačinov so v obupu skušale zapustiti državo. V samomorilskem napadu na kabulskem letališču je umrlo 183 ljudi. Talibani so kmalu vzpostavili red in obljubili, da bodo dopustili svobodo izražanja, pravice žensk in amnestijo za uslužbence nekdanje vlade. A iz države prihajajo poročila o umorih nekdanjih vladnih uslužbencev, veliko srednjih šol za dekleta pa ne deluje.

SVET ŠE NAPREJ DRVI V PODNEBNO KATASTROFO

Znova je bilo to leto izgubljenih priložnosti za resnejše ukrepanje proti vse bolj grozečim podnebnim spremembam. Medtem ko so lani okoljske teme zaradi pandemije skoraj popolnoma izginile z dnevnih redov zasedanj in medijskih poročanj, so mladi letos znova obudili proteste Petki za prihodnost. V Glasgowu je novembra potekala podnebna konferenca, kjer pa se je udeležencem s skrajnimi napori uspelo le dogovoriti o pozivu državam, naj začnejo ustavljati uporabo premoga, in dosegli so zelo splošno zapisano zavezo o omejitvi globalnega segrevanja. A narava ne čaka. Letos je z več dogodki znova opozorila, da se svet, kot smo ga poznali, spreminja. Avgusta so v Italiji izmerili evropski vročinski rekord 48,8 stopinje Celzija, maja je hudo neurje v Nemčiji in Belgiji vzelo skoraj 200 življenj. Indijo je opustošil ciklon, Turčijo so prizadele poplave, v Amazoniji še naprej izginja deževni pragozd, na Antarktiki pa se je odlomila največja gora doslej, velika za slabo četrtino Slovenije.

OD "DEKLETA" DO "MAME" – KONEC ERE ANGELE MERKEL

Nemci so septembra odšli na parlamentarne volitve, na katerih so socialdemokrati tesno premagali konservativno unijo CDU/CSU. Dobra dva tedna pozneje se je izrisala nova nemška vlada – vodil jo bo socialdemokrat Olaf Scholz, v koaliciji so tudi Zeleni in liberalci. Na volitvah prvič po letu 2005 ni sodelovala Angela Merkel, od katere so se Nemci in ves svet tako vse leto po malem poslavljali. Političarka je Nemčijo vodila kar 16 let in bila nedvomno ena najvplivnejših žensk in svetovnih voditeljev v tem tisočletju. Prva nemška kanclerka je vlado vodila rekordne štiri mandate, vsi ji priznavajo, da je bila vzor stabilnosti, mirnosti in usklajenega delovanja. Sprva so jo podcenjujoče klicali das Mädchen (dekle), že nekaj let pa je za Nemce die Mutti (mama). Kritiki ji očitajo predvsem napačne poteze pri reševanju grške dolžniške krize in pomanjkanje dolgoročne vizije.

LJUDJE PRIPRAVLJENI TVEGATI VSE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE

Tudi to je bilo leto mnogih žalostnih zgodb. Sredozemsko morje, poljsko-beloruska meja, Rokavski preliv, mehiško-ameriška meja ... Razmere, ki jih morajo prenašati pretežno azijski in afriški prebežniki, ki so v upanju po boljšem življenju pustili vse za seboj in se podali na tvegano pot, so težko predstavljive. Prebežniki iz srednjeameriških držav še naprej pritiskajo na ZDA, da jim odpre vrata, a država ostaja bolj kot ne neomajna. V Rokavskem prelivu se je novembra zgodila najhujša tragedija do zdaj, smrt 27 ljudi. London in Pariz sta prst usmerila drug v drugega. Neverjetne prizore smo gledali tudi na meji med Belorusijo in Poljsko. Minsk je na mejo spustil veliko prebežnikov z Bližnjega vzhoda, ki praktično brez ničesar pri nizkih temperaturah, prepuščeni sami sebi več dni ali tednov, tavajo po gozdu. Poljska je na območju razglasila izredne razmere, Evropska unija je proti Belorusiji uvedla nove sankcije, tamkajšnji samodržec Aleksander Lukašenko pa je dejal, da je sicer mogoče, da so njegove sile pomagale prebežnikom pri prečkanju meje, a zanikal očitke, da so ljudi sami vabili v Belorusijo.