Tik pred glasovanjem je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS-a Danijel Krivec, večina navzočih pa je s tem soglašala.

Sorodna novica Levica zahteva referendum: O dohodninskem zakonu naj odločajo ljudje

Medtem so poslanci Levice že vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o predlaganih rešitvah dohodninske novele zakona. "Vlada običajnim zaposlenim ljudem meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu," je bil glede predlaganega zakona slikovit koordinator Levice Luka Mesec in ob tem dodal, da gre hkrati za vrtanje 800-milijonske luknje v proračun.

Splošna olajšava do 2025 na 7500 evrov

Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v obravnavo v DZ na začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo. Po predlogu bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem se bodo neto plače vsem delavcem povečale, je v razpravi zatrjeval finančni minister Andrej Šircelj.

Sorodna novica Šircelj: Novi zakon dviga neto plače. Mesec: Najbolje plačanim na rovaš države.

Vlada predlaga še nekaj drugih sprememb zakona, ki mu nasprotuje večji del opozicije, ker da so nevarne za vzdržnost javnih financ, prinašajo pa največ ugodnosti najpremožnejšim.

Med drugim naj bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšal čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave in ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Vlada je začetek uporabe predlaganih sprememb predvidela s 1. januarjem 2022.

Bo DeSUS ključen za usodo zakona?

"Sem za to, da se zakon ne sprejme. Prizadevam si za to zelo močno, jutri pa bomo videli, kakšen bo izid," je po poročanju Radia Slovenija v parlamentu napovedal Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a, katere glasovi bodo najverjetneje odločilni za sprejem novele o dohodnini.

Minister za finance Šircelj je v DZ-ju napovedal, da bodo negativni vplivi na javne finance nižji od prvotnih napovedi, poleg tega pa so po njegovih besedah proračunski prilivi že zdaj višji od tistih pred krizo.

Druga obravnava zakona o debirokratizaciji

DZ je drugič obravnaval predlog zakona o debirokratizaciji, ki je v prvi obravnavi v DZ-ju oktobra prejel 45 glasov podpore.

Med drugim so sprejeli dopolnilo opozicije, po katerem se ne bo ustanovil Uradni register RS, ampak Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Predtem so s 46 glasovi za in 41 proti sprejeli predlog dopolnila LMŠ-ja, SD-ja, Levice in NeP-a, po katerem se bo namesto Uradnega registra RS uvedel Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Kot je dejal Rudi Medved (LMŠ), so zdaj ti predpisi razsejani na različnih koncih, nekaj v uradnem listu, nekaj na različnih drugih portalih. "Ta amandma je želja občin," je dejal Medved, ki je sicer trdil, da bi bila vzpostavitev Uradnega registra RS nepotrebna.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec je očitke zavrnila in med drugim dejala, da bo uradni register upravljal Uradni list RS in da bo to četrta njegova zbirka (poleg uredbenega in razglasnega dela Uradnega lista in objave mednarodnih pogodb). Poudarila je, da bo za objave v uradnem registru veljalo načelo zaupanja in se bodo državljani lahko zanesli nanje.

Po prvotnem predlogu bi bila v Uradnem registru RS objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov, na avtentičnost objavljenih besedil pa bi se bilo mogoče zanesti v pravnem prometu.

Vročanja na navadno e-pošto niso črtali

DZ pa je zavrnil predlog Levice, LMŠ-ja in SD-ja, da bi se člen, ki omogoča vročanje tudi na navadno e-pošto, črtal. Poudarjali so predvsem vprašanje varnosti in dokazovanja vročitve, medtem ko sta direktor finančne uprave in vodja strateškega sveta za debirokratizacijo, ki naj bi zakon pripravil, in koalicija dejala, da gre le za dodatno in prostovoljno možnost.

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi bilo vročanje na navadno e-pošto, ne pa v varen elektronski predal, zaradi možnosti vdora lahko nevarno, in poudarila, da se bo uvedla fikcija vročanja, in ne bo dokaza, da je bil dokument vročen. Tudi Rudi Medved (LMŠ) je poudaril vprašanje varnosti in navedel, da bo vso odgovornost nosil državljan.

Direktor Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič je dejal, da je predlagana prostovoljna možnost. Sicer pa fikcija vročitve v davčnih postopkih obstaja 14 let, primerov težav je zelo malo, je dejal in pojasnil, da bo po predlogu v primeru dvoma prejema organ moral dokazati vročitev, če je ne bo mogel, bo moral dokument vročiti s povratnico.

Mojca Škrinjar (SDS) je menila, da bo možnost elektronskega vročanja pomenila veliko poenostavitev za vse, ki si bodo to želeli. Glede varnosti je dajala, da se lahko tudi s fizičnim poštnim nabiralnikom zgodi marsikaj in da lahko hekerji vdrejo v različne sisteme, kot so npr. v ameriški Pentagon.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je dejal, da bo takšno vročanje prostovoljno in da predlog zakona dovolj podrobno opredeljuje možnosti vročitve.

Zakon bo po predlogu sicer z namenom olajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posegel v 12 zakonov, poleg tega pa razveljavil zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

Gre za prvi sveženj sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove svežnje. Takšno reševanje se jim zdi edino mogoče.

Po predlogu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši stik uradnih oseb s posamezniki. Predvidena je možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu.

Predvidena je uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom.

V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bi naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam in da bi naravovarstveni nadzor lahko opravljala tudi občinska uprava.

V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.

DZ bo tretjo obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji opravil na naslednji seji, so odločili poslanci. To bi sicer lahko storili že danes, a je več kot tretjina prisotnih poslancev glasovala proti temu predlogu.

Potrjen zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah

Poslanci so na seji s 77 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki so jo predlagali v NeP-u. Z njo se v zakon zlasti prenaša evropska direktiva. Novela je podobna vladni, ki je bila po vetu državnega sveta (DS) pri vnovičnem odločanju v DZ-ju zavrnjena. V noveli zdaj ni več določb o ustanovitvi sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo.

Prav tako ni več določb o uvedbi posebnega prispevka, namenjenega za razvoj produkcije evropskih avdiovizualnih del in ustanovitev posebnega proračunskega sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo.

Novela ohranja obstoječo obveznost, da se zagotavlja svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih članic EU-ja. Glede dopustnih omejitev pa določa jasno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki ne sodijo pod pristojnost Slovenije, sodijo pa pod pristojnost druge članice EU-ja. Ustrezne ukrepe bo lahko sprejela tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev.

Prav tako določa, da mora delež evropskih avdiovizualnih del obsegati najmanj 30 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Delež slovenskih avdiovizualnih del pa mora obsegati najmanj pet odstotkov celotnega števila del v ponudnikovem katalogu.

Določena je tudi zaščita otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah in dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za invalide. Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev bodo v skladu z njo s sorazmernimi ukrepi, kot so denimo prevajanje v znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe in naglušne, govorjeni podnapisi in zvočni opisi, postopno in kontinuirano izboljševali dostopnost do svojih storitev za invalide.

Poslanske skupine koalicije so v današnji predstavitvi stališč poudarile, da je novelo nujno sprejeti, ker Sloveniji v nasprotnem primeru grozijo visoke kazni zaradi neprenesene direktive v slovenski pravni red. V delu opozicije pa so se sicer strinjali, da je prenos direktive nujen, hkrati pa so pogrešali ustrezno zaščito domačih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev.

Sprejeli zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost

Poslanci so z 88 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost. Zakon daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju.

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih je bil v veljavi od začetka leta 1984 do konca leta 2018, leta 2019 pa ga je nadomestil zakon o socialnem vključevanju invalidov.

Upravičencu po danes sprejetem zakonu bo po navedbah vlade za vsak mesec pripadal znesek nadomestila za invalidnost v vrednosti 382,32 evra, kar na letni ravni znaša 4587,84 evra, v obdobju časa rednega šolanja od 18. do 26. leta pa 36.702,72 evra.

Glede na ocene, izdelane na podlagi podatkov centrov za socialno delo, bo do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost upravičenih približno 30 ljudi, tako tistih, ki jim je bila pravica do nadomestila za invalidnost v času šolanja zavrnjena, kot tistih, ki so pravico do nadomestila za invalidnost pridobili šele po zaključku rednega šolanja, a bi bili do nje lahko upravičeni že v času rednega šolanja.

Izplačila se po zakonu ne bodo štela v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izjema bo le pravica do izredne denarne pomoči. Prav tako izplačilo ne bo obdavčljiv dohodek, saj nadomestilo za invalidnost ne bo predmet dohodnine.

Po vladni oceni bo za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost v letu 2022 potrebnih približno 1,1 milijona evrov.

Potrdili zakon o napotitvi v mednarodne misije

Državni zbor je potrdil tudi novelo zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Za je glasovalo 49 poslancev, proti ni bil nihče. Novela zakona naj bi omogočila predvsem pravočasne napotitve in kandidature vseh slovenskih strokovnjakov.

Novela zakona je bila potrebna, ker se je za obstoječi zakon iz leta 2006 pokazalo, da je deloma neživljenjski, včasih pa je celo oteževal učinkovite napotitve slovenskih strokovnjakov v mednarodne organizacije oziroma misije. V 15 letih od sprejema obstoječega zakona se je spremenil tudi način, kako mednarodne organizacije urejajo napotitve, zato so zdaj potrebne nadgradnje trenutnega sistema.

Po novem bodo lahko svoje kandidate v mednarodne organizacije in na civilne misije pošiljali vsi državni organi, od ministrstev do upravnih enot in tudi drugih organov v javni upravi, kot so ustavno ali Računsko sodišče in tožilstvo. Tako bo mogoča napotitev pravosodnih funkcionarjev, česar zdajšnji zakon ni omogočal. Poenostavlja se tudi postopek izbire kandidatov za napotitve. Med drugim se uvaja tudi možnost elektronske komunikacije z državnim organom za napotitve, kar je ključnega pomena, če je rok za prijavo kratek in bi bili zdajšnji postopki po zakonu o upravnem postopku lahko prepočasni in bi se rok za kandidaturo zamudil.

Uvaja se tudi možnost neposredne napotitve strokovnjaka, ki bo vpisan v evidenci usposobljenih oseb. Te evidence bodo podrobneje urejene, zlasti v smislu omejitev glede obdelovanja osebnih podatkov. Zakon bo zdaj omogočil vodenje evidenc za vse posamezne strokovnjake, kar je zelo pomembno, da lahko določen organ takoj identificira kandidata za posamezno mesto in s tem krepi možnosti za napotitev in širjenje prisotnosti Slovenk in Slovencev v mednarodnih organizacijah in misijah.

V te evidence pa bo mogoče vpisati – in potem napotiti – tudi osebe, ki niso zaposlene v javnem sektorju in jih tudi ne bo treba prej zaposliti, kot je bilo to urejeno do zdaj in kar je zdaj predstavljalo eno večjih ovir.

Potrdili zapiranje Rudnika Trbovlje - Hrastnik

Poslanci so s 64 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, ki podaljšuje rok za konec zapiralnih del RTH na konec leta 2023. Vrednost programa za obdobje 2021–2023 bo 11,7 milijona evrov, od tega bo namenjeno iz proračuna 8,9 milijona evrov.

Rok za konec zapiralnih del RTH-ja je bil do zdaj večkrat prestavljen, nazadnje na konec leta 2020. Nova novela je potrebna, ker dela niso bila končana in so presegla zmožnost financiranja izvajanja iz lastnih sredstev družbe RTH. Zaradi nedokončanja del ni bilo mogoče izvesti vseh upravnih postopkov pred izdajo odločb o prenehanju pravic in obveznosti, je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Novela predvideva, da se bo za obdobje 2021–2023 pripravil triletni program zapiranja rudnika za dokončanje nerealiziranih del iz programa postopnega zapiranja RTH-ja 2019–2020. Vrednost triletnega programa bo 11,675 milijona evrov, od tega bo državni proračun zagovoril 8,9 milijona evrov, in sicer leta 2022 4,2 milijona, leta 2023 4,5 milijona in leta 2024 200.000 evrov. Preostalo naj bi zagotovili s prodajo premoženja družbe RTH.

Poslanske skupine so poudarjale, da se je rok za dokončanje del že večkrat prestavil, za zapiranje pa je bilo do zdaj porabljenih že okoli 250 milijonov evrov. Opozorili so, da iz predloga novele ni bilo razvidno, zakaj dela niso bila končana in kdo je za to odgovoren, ter izrazili upanje, da gre za zadnjo prestavitev roka za zaprtje rudnika in da bodo dela do konca leta 2023 dejansko končana. Nekateri so dejstvo, da je z ureditvijo ceste Hrastnik–Leša, ki je del programa zapiranja rudnika, pogojena gradnja doma starejših na Leši, označili za izsiljevanje.