Občina Škofja Loka je v sodelovanju s Skladom Staneta Severja, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Slovenskim gledališkim inštitutom izdala knjižno monografijo o 50 letih podeljevanja Severjevih nagrad.
"Za Škofjo Loko radi rečemo, da je rojstni kraj slovenskega gledališča," je na predstavitvi knjige izpostavil škofjeloški župan Tine Radinja in spomnil, da se na mestnih ulicah že stoletja uprizarja Škofjeloški pasijon, ki ima 300-letno tradicijo. Skoraj četrt tisočletja pozneje pa je v Škofji Loki svoj nov ustvarjalni zagon našel tudi igralec Stane Sever.
Dvojnost oziroma diptih te knjige je, da ohranja spomin na Staneta Severja, hkrati pa s predstavitvijo tega, kaj vse je sklad v teh 50 letih delovanja naredil, promovira naprej: tukaj smo, slovensko gledališče je živo, ima čudovite dosežke in spodbujajmo jih naprej.
"Po bridkem razočaranju ob razhodu z osrednjo nacionalno gledališko institucijo je v galeriji na Loškem gradu s premiero monodrame Krotko dekle začel novo samotno in kljubovalno gledališko pot. A le dva tedna po škofjeloški premieri je s prezgodnjim slovesom tega karizmatičnega moža v črnem za vselej padel zastor nad odrom Gledališča enega," je pojasnil Radinja.
Ob tem je izrazil hvaležnost tedanjim loškim politikom, kulturnikom in gospodarstvenikom, da so prepoznali pomembnost trenutka in se s podelitvijo Severjevih nagrad na najlepši mogoč način poklonili spominu na velikega igralca. Severjevi loški prijatelji in občudovalci so namreč le leto po njegovi smrti ustanovili sklad, ki nosi njegovo ime, in začeli podeljevati nagrade najboljšim gledališkim igralcem.
Predsednik upravnega odbora Sklada Staneta Severja Miha Ješe je spomnil, da so sklad ustanovile Občina Škofja Loka, Gorenjska predilnica, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana ter tedanja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. K sodelovanju je pristopila še vrsta loških in slovenskih podjetij, ki so priskrbela finančna sredstva za organizacijo podelitve in finančno podporo nagrajencem.
Pozneje se je večkrat postavilo vprašanje, ali bo skladu uspelo zagotoviti zadostna sredstva za izpeljavo podelitve nagrad. Pred dvema letoma sta občina in upravni odbor sklada našla ustrezno rešitev, tako da občina iz svojega proračuna zagotovi glavnino sredstev, preostalo pa zagotovijo gledališča in nekateri zvesti pokrovitelji.
Tako nagrade poleg nagrad nekoliko starejšega Borštnikovega srečanja in skoraj sočasno ustanovljenega Tedna slovenske drame v Kranju ostajajo med najprestižnejšimi gledališkimi priznanji. Vsako leto pa jih podelijo tako poklicnim kot ljubiteljskim igralcem, pa tudi študentom dramske igre.
Monografija kot protiutež minljivosti odrske umetnosti
V zadnjega pol stoletja je bilo 21 igralcev s Severjevo nagrado nagrajenih dvakrat, 19 igralcev pa je najprej prejelo študentsko in nato še poklicno nagrado, najhitreje, zgolj po treh letih, jo je prejel že prav tako pokojni Jernej Šugman.
V monografiji 50 let Severjevih nagrad, ki jo je uredila dramatičarka in dramaturginja Simona Hamer, so predstavljeni tako dobitniki Severjevih nagrad kot tudi sam Stane Sever in njegov raznovrstni opus. Kot je izpostavila Simona Hamer, minljiva narava žive gledališke umetnosti predstavlja velik izziv pri ohranjanju spomina na dosežke in presežke odrske umetnosti. Zato se ji zdi ta knjiga relevanten prispevek k zgodovini gledališča in poklon igralski umetnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje