Scholz je poudaril, da je položaj na ukrajinsko-ruski meji, ob kateri je Rusija namestila svojo vojsko, zahteven. "Tam so nameščeni številni vojaki, zato je nujno, da se naredi vse, da se položaj razvije v drugačno smer, kot trenutno občasno obstaja bojazen," je dejal.

"Zato od Rusije pričakujemo jasne korake, ki bodo prispevali k umiritvi razmer. Vsi se strinjamo, da bo vojaška agresija imela hude posledice," je še dodal.

Pred posledicami v primeru napada na Ukrajino je Moskvo posvaril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Če se bo zgodil napad, bo odziv in Rusija bo plačala zelo visoko ceno," je poudaril.

Tako kot Scholz je pozval k umiritvi napetosti ter poudaril enotnost Francije in Nemčije v povezavi z dogajanjem na ukrajinsko-ruski meji. "Pripravljamo skupen odziv v primeru agresije," je povedal in dodal, da so zahodne sile "povsem enotne".

Francoski predsednik je obenem vztrajal, da se mora dialog z Rusijo nadaljevati. Napovedal je, da bo v petek po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Biden: ZDA in Evropa enotne

Predsednik ZDA Joe Biden je v ponedeljek po kriznih pogovorih z evropskimi voditelji o odvračanju Rusije od domnevno načrtovanega napada na Ukrajino razglasil "popolno enotnost" med zavezniki.

Virtualnega zasedanja so se z evropske strani udeležili predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta Ursula von der Leyen in Charles Michel, predsednika Francije in Poljske Emmanuel Macron in Andrzej Duda, nemški kancler Olaf Scholz, premierja Italije in Združenega kraljestva Mario Draghi in Boris Johnson ter generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

"Imel sem zelo dober sestanek – popolno soglasje z vsemi evropskimi voditelji," je dejal Biden kmalu po končani videokonferenci z zavezniškimi voditelji iz Evrope in Nata, ki je trajala slabo uro in pol.

Da so se "voditelji strinjali o pomembnosti mednarodne enotnosti ob vse večji sovražnosti Rusije", so sporočili tudi iz Johnsonovega kabineta.

Scholz je dejal, da je "Rusija tista, ki se mora lotiti vidne deeskalacije" razmer. Stoltenberg je medtem opozoril na "hude posledice", če bo prišlo do "kakršne koli nadaljnje agresije" Rusije proti Ukrajini.

8500 v povišani pripravljenosti

Tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby je v Washingtonu dejal, da je do 8500 ameriških vojakov v "povečani pripravljenosti" na morebitno napotitev, da bi okrepili kakršno koli aktivacijo Natovih odzivnih sil v regiji.

Gre za "ponovno zagotovilo našim zaveznikom v Natu," je dejal Kirby. "To pošilja zelo jasen signal Putinu, da jemljemo svoje odgovornosti do Nata resno," je dodal. Omenjene ameriške sile bi bile sicer napotene v zavezniške države ob Ukrajini, ne v samo Ukrajino.

"Če ruski vojaki v katerem koli številu prestopijo mejo, bo to obnova invazije. In to bo naletelo na takojšen, resen in enoten odgovor ZDA in naših članic. Glede tega ni nobenih nejasnosti," pa je po poročanju Radia Prvi dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price.

Sorodna novica Zaostrovanje razmer: "Vse je mogoče, nič ni izključeno"

Moskva: Zahod je histeričen in agresiven

Nato je že sporočil, da pošilja letala in ladje za krepitev obrambe vzhodne Evrope in v povezavi s tem opozoril na nedavno mobilizacijo Danske, Španije in Nizozemske. Rusija, ki Zahodu očita "histerijo", je medtem sama nakopičila – po ocenah – 100.000 vojakov blizu Ukrajine, severno, vzhodno in južno od svoje sosede. Moskva zanika, da načrtuje napad na Ukrajino, in ukrepe Zahoda navaja kot dokaz, da je Rusija tista, ki je tarča agresije.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je v Moskvi danes v odzivu dejal, da so ta dejanja le še dodatno okrepila že tako napeto vzdušje. "Združene države stopnjujejo napetosti," je dejal in dodal, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dejanja ZDA.

Trenutno je v Estoniji, Litvi, Latviji in na Poljskem okoli 4000 vojakov v Natovih večnacionalnih bataljonih s podporo tankov, protiletalske obrambe in obveščevalnimi službami.

Francoska vlada je napovedala, da se bodo predstavniki Rusije in Ukrajine v sredo sestali v Parizu na pogovorih s predstavniki Francije in Nemčije, da bi poskušali najti rešitev ukrajinske krize. Ob tem so v Parizu poudarili, da francoski predsednik Macron meni, da obstaja prostor za diplomacijo in umiritev razmer.

ZDA in Združeno kraljestvo so sicer začeli umikati del diplomatskega osebja in njihovih družin iz Ukrajine. Kot je za Radio Prvi poročal Andrej Stopar, je vse to mogoče razumeti kot strategijo odvračanja Rusije od vojaških potez, kajti čeprav gospodarsko in vojaško najmočnejša sila na svetu, ZDA zaradi notranje polarizacije niso prav pripravljene za poseg na tujem. Senat je zahteval seznanitev s podrobnostmi za zaprtimi vrati, slišijo pa se že opozorila, da je predsednik predvsem zavezan delovati v blagor Američanov, in ne interesov drugih držav.

Kijev naj bi preprečil napade kriminalne skupine

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so onemogočile kriminalno skupino, ki naj bi pripravljala vrsto napadov v obmejnih regijah te države. Po navedbah Kijeva naj bi kriminalno skupino financirana in koordinirala Moskva.

Rusija naj bi prek kriminalne skupine koordinirala napade na obmejna območja Ukrajine, cilj napadov pa je bil od znotraj destabilizirati nekdanjo sovjetsko republiko.

Skupina je pripravljala vrsto oboroženih napadov na mestno infrastrukturo, je v izjavi sporočila ukrajinska varnostna služba SBU in dodala, da so skupino koordinirale ruske posebne službe.