Iz fundacije so sporočili, da v zadnjem obdobju prejemajo vprašanja s prošnjami za pojasnila in tudi razočarane in ogorčene komentarje zaradi neuprizoritve oziroma zamenjave Šeligove gledališke igre z avtorskim projektom, ki je, kot so zapisali, nastal "na pogorišču Šeligovega dela" in ki odpira vprašanje o statusu in pomenu avtorja nasploh.

Kot so opozorili, sta neuprizoritev in izkazani odnos do Šeligovega dela globoko in surovo zarezala v zaupanje in pričakovanja dedičev avtorskih pravic del Rudija Šeliga, ki so dovolili in zaupali izvedbo dela ustvarjalcem Prešernovega gledališča.

Šeligova tesna vez s kranjskim gledališčem
Ob tem so spomnili, da je v gledališču v Kranju, kjer je Šeligo prebival večino svojega življenja, postavljen njegov kiparski portret in da je po njem poimenovana nagrada za najboljšo uprizoritev, ki jo podeljujejo v okviru Tedna slovenske drame. Poudarili so tudi Šeligova prizadevanja za ohranitev in razvoj kranjske kulture ter identitete mesta Kranj in uspešna prizadevanja za ubranitev Prešernovega gledališča pred denacionalizacijskimi zahtevami.

Pisatelj Aleš Berger se je ob ugotovitvi, da je premiera Šeligove igre izginila z repertoarja Prešernovega gledališča, z vprašanji obrnil na vodstvo gledališča. Njegov direktor Jure Novak je v odgovoru poudaril, da je ustvarjanje gledališke predstave zahteven, kompleksen, krhek in nepredvidljiv umetniški proces: "Včasih gre vse po načrtih, kdaj drugič pa ustvarjalna ekipa med študijem ugotovi, da jih je izhodišče odpeljalo drugam, kot so načrtovali."

"To se nam je zgodilo tokrat. Med študijem Šeligove drame Kdor skak, tisti hlap je avtorska ekipa, se pravi režiser Dorian Šilec Petek s soustvarjalci in igralsko zasedbo, po tehtni analizi in po pogovorih soglasno spremenila fokus projekta," je navedel Novak in pojasnil, da so ustvarjalci ugotovili, da morajo, če hočejo iskreno spregovoriti o temah in izhodiščih, ki jih drama razpira, razviti svoje avtorske odzive nanje.

Tako zdaj končujejo predstavo z naslovom Zadnji naj ugasne luč, katere premiera bo 10. februarja. Uprizoritev bo avtorski projekt. Besedila zanj so nastala med vajami, izhodiščnega besedila, to je Šeligove drame, pa ustvarjalci ne bodo uporabili. Po dogovoru s fundacijo so tudi vse reference na avtorja in delo iz projekta umaknili, je pojasnil Novak.

"Zavedamo se, da je sprememba tako pozno v procesu nenavadna. Tudi sam sem z veseljem pričakoval uprizoritev Šeligove drame, med drugim tudi zato, ker je avtor osebno vezan na Kranj in Gorenjsko. Žal mi je, da je tokrat ne bomo uprizorili. Hkrati pa moram odločitev ustvarjalcev razumeti z vidika umetniške avtonomije in avtonomije ustvarjalnega procesa," je povedal direktor.

Kot je napovedal, se bodo Šeligu in njegovi dramatiki znova posvetili aprila, ko načrtujejo izid zbornika člankov simpozija, ki je potekal na lanskem Tednu slovenske drame z naslovom Magično gledališče Rudija Šeliga. Predstavitev bodo pospremili z uprizoritvami odlomkov iz njegovih dramskih del. Prav tako so, kot je zagotovil Novak, s Šeligovimi dediči v pogovorih o uvrstitvi katere od njegovih dram v programe prihodnjih sezon.