Kot je sporočila litovska premierka Ingrida Šimonyte, bodo rakete v Ukrajino prispele v prihodnjih dneh. O tem je obvestila tudi ukrajinskega kolega Denisa Šmigala.

"Iskreno upam in želim, da jih Ukrajini nikoli ne bo treba uporabiti," je na Twitterju med današnjim obiskom v Kijevu še zapisala Ingrida Šimonyte. Dodala je, da lahko Ukrajina računa na podporo Litve zdaj in vedno.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda se bo medtem skupaj z estonsko premierko Kajo Kallas in latvijskim premierjem Artursom Karinšem v Berlinu srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem na pogovorih o razmerah na rusko-ukrajinski meji.

Tri baltske države, sicer članice EU-ja in Nata, so prejšnji mesec napovedale, da bodo s privolitvijo ZDA Ukrajini poslale protitankovske in protiletalske rakete juvenil in stinger ameriške izdelave, ki bi tej nekdanji sovjetski republiki omogočile obrambo v primeru morebitne ruske invazije.

Estonska premierka Kallas je pred današnjimi pogovori v Berlinu Zahod pozvala, naj sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanjih za preprečitev vojne v Vzhodni Evropi ostane enoten.

"Enotnost se je do zdaj obdržala in vsi skupaj delamo, da ostanemo močni in enotni proti ruski agresiji – agresiji, ki ne vpliva samo na Ukrajino, ampak na Evropo na splošno," je dejala za nemško tiskovno agencijo DPA. "Naša diplomacija bo imela priložnost le, če bo okrepljena z verodostojnim odvračanjem in držo sile," je še dodala.

Rusija in Belorusija začeli vaje

Rusija in Belorusija sta začeli skupne vojaške vaje na ozemlju Belorusije, kar poglablja skrbi Zahoda glede morebitnega napada na Ukrajino. Vaje z imenom Zavezniška odločenost bodo v beloruski pokrajini Brest potekale deset dni. Njihov cilj je po navedbah Moskve usposabljanje za odbijanje napada na južne meje zavezništva Rusije in Belorusije.

Tiskovni predstavnik Kremlja je vaje označil za resne, saj naj bi se državi "spopadali z nikoli prej doživetimi grožnjami", poroča BBC. Na vajah naj bi sodelovalo 30.000 ruskih vojakov.

Zelenski: Vojaške vaje so psihološki pritisk

Vaje, ki potekajo vzdolž belorusko-ukrajinske meje, so po oceni ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega "psihološki pritisk" obeh sosednjih držav na Ukrajino.

"Kopičenje sil na meji je psihološki pritisk naših sosedov. V tem ne vidimo nič novega," je Zelenski po navedbah njegovega urada povedal na srečanju s skupino evropskih gospodarstvenikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Glede tveganj – tveganja obstajajo in so prisotna že od leta 2014," je še dejal, pri čemer je imel v mislih takratno rusko zasedbo ukrajinskega polotoka Krim in začetek spopadov s proruskimi separatisti na vzhodu države.

"Vprašanje pa je, kakšna je stopnja teh tveganj in kako se nanje odzovemo," je še ocenil Zelenski in dodal, da imajo "dovolj sil, da častno branijo svojo državo". Ukrajina je na potezo sosednjih držav odgovorila s svojimi vojaškimi vajami, o katerih pa ni znano veliko podrobnosti.

ZDA: Vaje kot stopnjevanje napetosti

Zavezništvo Nato je sporočilo, da je to največja napotitev ruskih sil v Belorusijo po hladni vojni. ZDA so skupne vojaške vaje označile za stopnjevanje napetosti med Rusijo in Ukrajino. Washington je že večkrat opozoril, da bi se lahko kmalu zgodil ruski napad na Ukrajino, kar pa Moskva vseskozi zanika.

Francija zaskrbljena nad "skrajno obsežnimi" vajami

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je medtem izrazil zaskrbljenost glede "skrajno obsežnih" vojaških vaj, ki potekajo sredi ukrajinske krize. V pogovoru za francoski radio Inter jih je označil kot "potezo velikega nasilja". Kot je še dodal, ima resda vsaka država pravico organizirati vojaške vaje, a teh je ob ukrajinski meji v zadnjem času neobičajno veliko. Vprašanje zdaj je, ali bo Rusija po koncu vaj svoje vojake umaknila iz Belorusije, je še dejal.

Pogovor poveljnikov ameriških in beloruskih sil

Ob začetku omenjenih vojaških vaj sta se danes po telefonu slišala poveljnika ameriških in beloruskih sil z namenom zmanjšanja tveganja incidentov, je sporočilo ameriško obrambno ministrstvo.

Načelnik štaba združenih poveljstev ZDA, general Mark Milley, se je pogovarjal s poveljnikom beloruskih oboroženih sil, generalmajorjem Viktorjem Gulevičem, da bi razpravljala o "skrb vzbujajočih vprašanjih", povezanih z regionalno varnostjo, je poročal AFP.

Telefonski klic, prvi med visokima vojaškima poveljnikoma, je olajšal komunikacijo med obema, da bi "zmanjšali možnosti za napačno presojo in pridobili pogled na trenutno evropsko varnost", so še zapisali v izjavi ameriškega ministrstva. Podrobnosti njunega pogovora sicer niso razkrili.

Lavrov: Grožnje in ultimati Rusiji ne vodijo nikamor

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je medtem v Moskvi srečal z britansko zunanjo ministrico Liz Truss in dejal, da so odnosi med državama dosegli najnižjo točko v zadnjih letih. V petek se bosta srečala še obrambna ministra.

Lavrov je evropske in ameriške diplomate opozoril, da grožnje in ultimati, ki jih Rusiji postavlja Zahod, ne bodo zmanjšali napetosti na meji z Ukrajino. "Ideološki pristopi, ultimati, grožnje – ta pot ne vodi nikamor," je dejal ob začetku pogovorov z britansko kolegico.

Liz Truss je na začetku opozorila, da Velika Britanija ne more ignorirati krepitve ruskih sil na mejah Ukrajine ali poskusov spodkopavanja ukrajinske suverenosti. "Obstaja alternativna pot, diplomatska pot, ki se izogne konfliktu in prelivanju krvi," je dejala. Rusijo je pozvala, naj krene po tej poti ter naj se odreče retoriki hladne vojne in začne iskrena pogajanja.

Nato: Čas opozarjanja se izteka

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je medtem srečal z britanskim premierjem Borisom Johnsonom. "Pozorno spremljamo rusko nameščanje v Belorusijo, ki je največje od konca hladne vojne," je na skupni novinarski konferenci z Johnsonom dejal Stoltenberg. "To je nevaren trenutek za evropsko varnost. Število ruskih sil se povečuje. Čas opozarjanja se izteka," je dodal.

Tako Stoltenberg kot Johnson sta opozorila Rusijo, da Nato v svoje vzhodne članice, kot sta Poljska in Romunija, namešča dodatne sile in ravnanje Rusije ga od tega ne bo odvrnilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vnovična ruska agresija bo vodila v več Natove prisotnosti, ne manj," je zatrdil prvi mož zavezništva in se zahvalil Johnsonu za dodatne vojake, ki jih je London poslal na Poljsko.

"Ko je padel Berlinski zid, so ljudje v Evropi dali jasno vedeti, da sta njihova svoboda in varnost neločljivo povezani," pa je dejal Johnson. "Moramo se upirati, nasprotovati kakršni koli vrnitvi v dni, ko je o usodah narodov mimo njih odločala peščica velikih sil," je še poudaril.

Vaje bodo trajale deset dni

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo, da je na vadišču v beloruski pokrajini Brest ruski protiraketni sistem zemlja-zrak S-400 v bojni pripravljenosti. Vojaki po navedbah Moskve nadzorujejo zračni prostor, ki je pod njihovo pristojnostjo.

Vaje potekajo v dveh delih. Prvi je trajal do 9. februarja in je vključeval vzpostavitev operativnih enot, v drugem delu do 20. februarja poteka urjenje vojaških enot v primeru napada od zunaj, boja proti terorizmu ter zaščite interesov obeh držav.

Novi pogovori normandijske četverice

Ob tem se bodo nadaljevala tudi diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. V Berlinu se bodo sestali predstavniki t. i. normandijske četverice (Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine).

Ruski veleposlanik: Rusija verjame v diplomacijo

Ruski veleposlanik v Evropski uniji Vladimir Čižov je v pogovoru za BBC ocenil, da Rusija verjame v diplomatska prizadevanja za umiritev razmer, ruski vojaki pa naj bi se po končanih vajah vrnili v svoja stalna oporišča. Še dodatnih 100.000 ruskih vojakov naj bi bilo nastanjenih blizu meje z Ukrajino.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo sporočil, da mu je med obiskom v Moskvi ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da ruske sile ne bodo poglobile krize, vendar je Moskva pozneje sporočila, da tovrstnih zagotovil niso dali.

Kremelj pa je sporočil, da so se pojavili prvi "pozitivni signali" iz Ukrajine glede reševanja spora med Kijevom in proruskimi separatisti na vzhodu države na podlagi sporazumov iz Minska.

Scholz: Baltske države imajo podporo Nemčije

Nemški kancler Scholz je na srečanju z voditelji Litve, Latvije in Estonije tem državam sredi napetosti v regiji zagotovil podporo Nemčije. Baltske države so neposredno prizadete zaradi skrb vzbujajočih vojaških dejavnosti, ki jih izvaja Rusija, je dejal Scholz. Pogovorov v Berlinu so se udeležili litovski predsednik Gitanas Nauseda in premierja Latvije ter Estonije, Arturs Karinš in Kaja Kallas.

Vse tri baltske države mejijo na Rusijo, Latvija in Litva pa tudi na rusko zaveznico Belorusijo, ki trenutno sodeluje v obsežnih vojaških vajah z Rusijo.

Od Rusije po besedah kanclerja pričakujejo sprejetje ukrepov za omilitev napetosti. Rusija pri tem ne bi smela podcenjevati enotnosti in odločnosti zaveznikov v Natu. "Skrbi naših zaveznikov jemljemo zelo resno," je zatrdil Scholz. "Stojimo vam ob strani. To je zame zelo pomembno," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Scholz v prizadevanjih za zmanjšanje napetosti z Rusijo prihodnji teden potuje v Moskvo in Kijev. "Trenutno gre za nič manj kot za preprečitev vojne v Evropi," je dejal.

Ponovil je, da bodo nemški kontingent v Litvi okrepili z dodatnimi 350 vojaki. Do vprašanja glede dobave orožja Ukrajini se Scholz sicer danes ni opredelil. Nemčija načeloma zavrača dobavo orožja tej državi, zaradi česar je bila deležna očitkov Kijeva.

"Ključnega pomena je, da okrepimo Natovo vzhodno krilo," je dejal Nauseda. "Naše zavezništvo se mora biti sposobno hitro in odločno odzvati v regiji," je dodal. Estonska premierka Kaja Kallas pa je pozvala EU in Nato k "enotnosti, odločnosti in strateški potrpežljivosti".