"Pojavili so se pozitivni signali o odločitvi Ukrajine, da bo delovala izključno na podlagi sporazumov iz Minska. To je dober znak," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vendar je opozoril, da "Zelenskega nismo slišali reči, da se je pripravljen s tem hitro soočiti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Peskov se je s tem odzval na pripombe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je v torek sprejel francoskega kolega Emmanuela Macrona.

Moskva obtožuje Ukrajino, da zavrača izvajanje dogovorov iz Minska iz leta 2015, ki bi morali privesti do konca vojne v Donbasu na vzhodu Ukrajine, kjer je po podatkih ZN-a v osmih letih umrlo več kot 13.000 ljudi. Rusijo sicer mnogi vidijo kot pobudnico konflikta, saj vojaško in politično podpira separatiste, vendar Moskva to zanika.

Ta konflikt podžiga napetosti med Rusijo in Zahodom, ki Moskvo obtožuje načrtovanja invazije na Ukrajino, ker je ob meji s to državo namestila že več kot 100.000 vojakov. Po srečanju v Moskvi je Macron sicer zagotovil, da je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil, da sam ne bo "izvor eskalacije".

Moskva Zahodu očita organiziranje "političnega cirkusa"

Moskva se je prav tako pritožila, da Zahod po naročilu ZDA uporablja plinovod Severni tok 2 kot "vzvod" v ukrajinskem konfliktu, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo Interfax.

"To je na žalost odraz obstoječe realnosti v Evropi in v Natu," je povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Dodal je, da gre za "politični cirkus, ki ga organizira Zahod".

Med ponedeljkovim obiskom nemškega kanclerja Olafa Scholza v Beli hiši je ameriški predsednik Joe Biden namreč dejal, da bi vsaka invazija pomenila konec Severnega toka 2. Cevovod je končan, vendar še ni začel delovati. Washington je plinovod kritiziral, ker povečuje odvisnost Evrope od ruskega plina.

Scholz pozdravil "napredek"

Scholz je medtem po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih v zadnjih dneh pozdravil "napredek" pri deeskalaciji krize med Moskvo in Kijevom. Izrazil je prepričanje, da je vojno na celini mogoče preprečiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Naloga je, da zagotovimo varnost v Evropi, in verjamem, da bomo to dosegli," je dejal na skupni tiskovni konferenci z dansko premierko Mette Frederiksen.

V primerjavi s preteklimi tedni se je "veliko zgodilo," je dejal Scholz in pri tem poudaril nedavne pogovore zahodnih zaveznikov z Rusijo na različnih ravneh.

"To je napredek," je dejal Scholz, ki se bo prihodnji teden odpravil v Kijev in Moskvo na ločena srečanja z ukrajinskim in ruskim voditeljem.

Upa, da bi z "intenzivnostjo in dvojno strategijo jasne enotnosti in napovedi strogih sankcij v primeru vojaške agresije" lahko razbremenili napetosti. Pri tem je poudaril, da se strinja z zavezniki, vključno z ZDA, glede možnih sankcij, ki bi jih lahko uvedli.

Na vprašanje o plinovodu Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo in bi lahko bil del sankcij v primeru ruske invazije na Ukrajino, Scholz ni želel podrobno odgovoriti. "Odločili smo se, da ne bomo razkrili celotne palete" možnih sankcij, je dodal. Po njegovem mnenju je to tudi smiselno, saj lahko tako "pridobimo malo moči".

Naslednik Angele Merkel je ameriškim senatorjem med potovanjem v Washington v začetku tega tedna zaupal, da plinovod v primeru ruske invazije ne bo ugledal luči sveta.

Scholz, Macron, Duda: V Evropi si ne želimo vojne

Scholz ter Macron in poljski predsednik Andrzej Duda so medtem glede položaja v Ukrajini izjavili, da si v Evropi ne želijo vojne. Rusijo so ob tem pozvali k dialogu o varnosti na evropski celini.

"Naš skupni cilj je preprečiti vojno v Evropi," je po srečanju poudaril Scholz, medtem ko je Duda presodil, da sta se Unija in zveza Nato znašli v najhujši krizi po letu 1989.

V skupni izjavi so voditelji t. i. weimarskega trikotnika pozvali Rusijo k začetku "dialoga o varnosti na evropski celini". Zapisali so tudi, da Ukrajina kljub skrb vzbujajočemu kopičenju ruskih sil ob meji vztraja pri zadržanosti in zasleduje diplomatsko pot, ter se zavezali ohranjanju njene suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Ponovili so, da bi imela morebitna ponovna invazija Rusije na Ukrajino "hude posledice in visoko ceno". Poleg tega so izrazili mnenje, da bi morala zveza Nato nenehno preverjati svojo strategijo obrambe in odvračanja napetosti ter jo po potrebi prilagajati, če se varnostni položaj poslabša.

Macron poziva k dialogu z Rusijo

Sorodna novica Biden grozi Rusiji glede Severnega toka 2. ZDA krepijo prisotnost na vzhodu Evrope.

Macron je že ob prihodu v Berlin, kamor je prispel po dveh dneh pogovorov v Kijevu in Moskvi, pozval k nadaljnjemu dialogu z Rusijo kot edinemu načinu za preprečitev možnosti, da bi Rusija napadla Ukrajino.

Presodil je, da obstaja "možnost" pogovorov o rešitvi spora, ki bi vključevali tako Moskvo kot Kijev in bi prinesli "konkretne, praktične rešitve".

Za četrtek je napovedal nove pogovore s predstavniki Rusije in Ukrajine na ravni svetovalcev, ki bodo potekali v Berlinu. Francija in Nemčija sicer že leta v okviru t. i. normandijskega formata posredujeta v napetostih v Ukrajini.

Francoski voditelj je še dejal, da mu je Putin med ponedeljkovimi pogovori v Moskvi dejal, da Rusija ne bo vir stopnjevanja napetosti, kljub temu da je na meji z Ukrajino zbrala več kot 100.000 vojakov in vojaške opreme.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je medtem v torek ob koncu svojega obiska v Washingtonu izrazil previden optimizem glede Ukrajine.

Kot je dejal, je Macronov obisk v Moskvi prinesel element popuščanja napetosti, ne pa tudi čudeža. "Če so ljudje pripravljeni sesti za mizo in govoriti, po mojem mnenju obstaja upanje, da ne bodo šli v vojaški spopad," je dejal. Obenem je opozoril, da za Kremelj bistvo težav ni Ukrajina, temveč "nova arhitektura varnosti v Evropi", ki jo izpodbijajo.