Občutna rast inflacije je po navedbah Evropske komisije posledica učinkov visokih cen energije in tudi širših inflacijskih pritiskov na druge kategorije blaga. Foto: Bobo
Občutna rast inflacije je po navedbah Evropske komisije posledica učinkov visokih cen energije in tudi širših inflacijskih pritiskov na druge kategorije blaga. Foto: Bobo

Po zadnji napovedi naj bi bila tako rast v Sloveniji letos nekoliko pod povprečjem območja evra, prihodnje leto pa občutno nad povprečjem. Po 6,9-odstotnem povečanju bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu se bo tako rast v Sloveniji letos po napovedih Evropske komisije upočasnila, zlasti zaradi rasti cen in motenj pri dobavi, a visoka stopnja zaposlenosti in rast plač naj bi zagotovila močno rast porabe. Poleg tega naj bi ostala visoka rast naložb, kar zagotavljajo zlasti javne naložbe ob bistveni podpori evropskih sredstev za okrevanje, še poudarja komisija v analizi gibanj v Sloveniji.

Napoved Umarja in Banke Slovenije

Urad za makroekonomske analize in razvoj je septembra lani Sloveniji za letos napovedal 4,7-odstotno rast, za prihodnje leto 3,3-odstotno, Banka Slovenije pa decembra lani štiriodstotno oziroma 3,3-odstotno.

Tudi v tokratni napovedi Evropske komisije je sicer v središču pozornosti inflacija, ki dosega rekordne ravni. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat januarja znašala 5,1 odstotka.

Komisija je Sloveniji za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno, kar je občutno več, kot je napovedala v prejšnji, jesenski napovedi. To sicer velja tudi za celotno območje evra in območje EU-ja. Komisija je v primerjavi s prejšnjo, novembrsko napovedjo namreč precej zvišala napoved glede inflacije – za območje evra za 1,3 odstotne točke, na 3,5 odstotka, za EU pa za 1,4 odstotne točke, na 3,9 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se stopnja inflacije v območju evra znižala na 1,7 odstotka, v EU-ju pa na 1,9 odstotka.

Občutna rast inflacije je po navedbah komisije posledica učinkov visokih cen energije in tudi širših inflacijskih pritiskov na druge kategorije blaga.

Do konca leta po napovedih vse članice na predkoronsko raven BDP-ja

"Znatna rast inflacije in cen energije, skupaj z motnjami v dobavni verigi in na trgu dela, zavira rast," je ob predstavitvi napovedi dejal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Negativno na rast vpliva tudi hitro širjenje koronavirusne različice omikron.

Sorodna novica Število zasedenih delovnih mest na zgodovinski ravni, preseglo je število 792 tisoč

Komisija je v primerjavi z jesensko v zimski napovedi napoved rasti za območje evra in EU-ja za letos znižala za 0,3 odstotne točke, na štiri odstotke. Za prihodnje leto pa jo je za 0,3 odstotne točke izboljšala, za območje evra na 2,7 odstotka, za EU pa na 2,8 odstotka. EU je v tretjem četrtletju lanskega leta dosegel raven bruto domačega proizvoda (BDP) izpred pandemične krize, do konca tega leta naj bi to dosegle tudi vse članice Unije, poudarja Evropska komisija.

Na rast še vedno bistveno vpliva pandemija covida-19, številne članice Unije so pod znatnimi pritiski zaradi obremenjenih zdravstvenih sistemov in omejitvenih ukrepov, motenj v dobavnih verigah, tudi pomanjkanja polprevodnikov. Poleg tega bodo cene energije ostale visoke dlje, kot se je pričakovalo lani jeseni. Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.