V ponedeljek se je na državnozborskem odboru za zunanje zadeve predstavilo prvih sedem kandidatov za nove veleposlanike, in sicer za delovna mesta v v Zagrebu, Bratislavi, Københavnu, Seulu, Kairu, Abu Dabiju in Rimu.

Čeprav njihova imena zaradi tajnosti postopka uradno sicer niso znana, so v stranki LMŠ opozorili na nevarnost političnega kadrovanja. Predsednika republike Boruta Pahorja so zato pozvali, naj imenovanja novih veleposlanikov ne podpiše, saj, kot je pred dnevi dejal poslanec LMŠ-ja in član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Nik Prebil, čas imenovanja – torej, tik pred volitvami – ni najbolj higieničen: "Dva meseca prej se po ustaljeni parlamentarni praksi to ne počne. Spomnimo se: pred koncem Cerarjeve vlade, ko se je dogajalo podobno, je premier Janša temu ostro nasprotoval, danes počne ravno to."

Prebil je, kot omenjeno, Pahorja pozval, naj ravna podobno kot v preteklosti Danilo Turk in Milan Kučan ter zavrne podpis ukaza o imenovanju. "S tem bomo preprečili dodatno kadrovanje vlade Janeza Janše, ki presega vse, kar smo videli do zdaj. Ne želimo, da se tak trend nadaljuje v zunanji politiki," je v ponedeljek še dejal Prebil.

Zdaj se je predsednik republike na poziv LMŠ-ja odzval s pojasnilom, da je "postopek postavitve novih veleposlanikov del redne rotacije", ki sistemu slovenske diplomacije omogoča nemoteno in profesionalno delo. "Postavitev novih veleposlanikov je potrebna zavoljo izteka mandatov sedanjih veleposlanikov. Odlog imenovanja kariernih veleposlanikov v okviru redne rotacije bi bil neutemeljen in bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov Republike Slovenije v mednarodni skupnosti," je navedel Pahor in poudaril še, da postopek postavitve veleposlanikov "ni vezan na volilni ciklus, kar je dobro".

Kot je v javnem pismu LMŠ-ju še pojasnil Pahor, je konec leta 2009 je prišlo do spremembe zakona o zunanjih zadevah in od tedaj zakon vladi nalaga, da se v postopku posvetuje s predsednikom republike, še preden o postopku odloči na vladi. Kot je še razložil, postopek imenovanja običajno traja pol leta – menjave na delovnih mestih se praviloma izvajajo poleti, izbirni postopek pa se začne slabo leto prej, jeseni. Tudi tokratni postopek se je "v skladu z uveljavljeno prakso" začel 5. novembra lani, je še poudaril Pahor in dodal: "Zaradi trajanja celotnega postopka imenovanja oz. postavitve novih veleposlanic in veleposlanikov bi bilo slabo in neprimerno čakati na izvedbo letošnjih volitev v državni zbor. Tudi v preteklosti menjave vlad (2018 ali 2020) niso vplivale na postopek imenovanja, saj za to, kot rečeno, ni utemeljenega razloga."

Pahor je ob tem še poudaril, da zakon o zunanjih zadevah omogoča vladi tudi kvoto t. i. nekariernih diplomatov: "Ta ostaja nezapolnjena, od leta 2021 so postavljeni trije od možnih petih."

Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve so po poročanju TV Slovenija zatrdili, da so vsi predlagani kandidati iz vrst kariernih diplomatov. Ob tem so opozorili, da bi nekatera veleposlaniška mesta morala biti zapolnjena že lani, a so mandat trenutnim veleposlanikom zaradi slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja podaljšali za eno leto. Številni kandidati pa so tudi že bili veleposlaniki, imenovani v obdobju prejšnjih vlad, so navedli.