Težave z vodstvom ARRS-ja se vlečejo že dlje časa. Decembra lani je svoj odstop po dobrem letu na čelu ARRS-ja podal direktor Robert Repnik. Upravni odbor ARRS-ja je takrat za vršilko dolžnosti direktorice predlagal Lidijo Tičar Padar, dolgoletno zaposleno na agenciji, a vlada z njeno kandidaturo ni soglašala.

Zato je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 27. januarja v upravnem odboru javne agencije ARRS zamenjalo štiri od sedmih članov upravnega odbora, in sicer predstavnike ustanovitelja: Emilijo Stojmenovo Duh, Tončka Kregarja, Jano Kolar in Justino Erčulj ter imenovala nove člane upravnega odbora ARRS-ja. To so postali Igor Emri, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Tina Tomažič, ki so nato v soboto, 29. januarja, za kandidata v. d. direktorja agencije potrdili Mitjo Lainščka, sicer specialista interne medicine in kardiologije v bolnišnici Murska Sobota. Vlada pa ga je isti dan potrdila.

Ta ponedeljek je ARRS objavil razpis, ki bi Lainščaku omogočil poln mandat. Rok za prijavo je najkrajši možen (14 dni) in poteka med zimskimi počitnicami ter hkrati v obdobju, ko raziskovalci pripravljajo projektne vloge za glavni razpis ARRS-ja.

Kot je za MMC pojasnila znanstvena svetnica Univerze v Ljubljani Urša Opara Krašovec, je zamenjava štirih članov upravnega odbora konec januarja ni ravno presenetila. "Saj upravni odbor za vodenje agencije tokrat ni izbral kandidata, ki ga je sugeriralo ministrstvo. Menim, da je zamenjava članov upravnih odborov upravičena le, če se ugotovi, da so delali slabo. Vlada ob razrešitvi ni podala nobene utemeljitve in tudi ni reagirala ob številnih katastrofalnih napakah. V tem trenutku je največji problem v tem, da je ARRS v katastrofalnem stanju, a to politike nič ne skrbi."

Simona Kustec zavrnila očitke o političnem podrejanju agencije za raziskovalno dejavnost

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je 31. januarja v DZ-ju zavrnila očitke, da gre pri imenovanju Lainščaka za v. d. direktorja ARRS-ja za podrejanje neodvisne institucije politiki. Poudarila je, da so s pravnega vidika sledili vsem zakonskim določilom, ki jih imajo na voljo kot odgovoren upravljavec agencije. Poudarila je tudi Lainščakove reference in dosežke v znanosti.

Kot so za MMC sporočili z ministrstva za izobraževanje, vlada predlagane kandidatke Tičar Padar ni imenovala za vršilko dolžnosti, ker meni, "da je za učinkovito vodenje ARRS v času, ko je le-ta soočena s številnimi izzivi, povezanimi z njenim prestrukturiranjem in vpeljavo novih poslovnih procesov kot posledice nove zakonodaje, potrebno imenovati kandidata, ki prihaja izven ARRS in bo lahko neobremenjeno izvedel potrebne reforme."

Kot so dodali, verjamejo, da so z imenovanjem Mitje Lainščaka "na podlagi njegove dosedanje karierne poti, vizije in vrhunskih znanstvenih rezultatov uspešno zasledovali ta cilj v korist ARRS".

Vizija kandidatov za direktorja neznana, člani v odboru le "dvigovalci rok"

"Naša zahteva in dolgoletna želja je, da se kandidatke ali kandidati, ki kandidirajo na funkcije, ki so zelo pomembne za znanstveno skupnost, javno predstavijo oziroma predstavijo svojo vizijo dela in razvoja, v tem primeru ARRS-ja," je dejala Opara Krašovec, ki je tudi med podpisniki Protesta znanstvene skupnosti ob razpisu za direktorja ARRS-ja.

Ker je pred leti tudi sama kandidirala za direktorico ARRS-ja, je opisala potek izvolitve direktorja. Kandidat se za zaprtimi vrati na kratko predstavi pred sedmimi člani upravnega odbora. Opara Krašovec je svojo vizijo agencije med kandidaturo sicer tudi javno objavila. "Ko sem prišla pred sedem članov upravnega odbora, sem bila na neki način šokirana, saj sem ugotovila, da številni člani, ki sedijo v odboru, ne poznajo niti osnovnih pravilnikov, zakonskih aktov in dela agencije. Še posebej tisti, ki so jih imenovali politiki. Nato pa z dvigom rok, brez kakršne koli obrazložitve, sprejmejo svojo odločitev."

Štirje člani odbora, ki jih imenuje MIZŠ, so tako po besedah Opara Krašovec "dvigovalci rok oziroma podaljšek politike". In kot še enkrat poudari, se določeni člani upravnega odbora ne spoznajo na delo ARRS-ja. "Član upravnega odbora se mora spoznati na delo agencije, poznati mora podzakonske akte in vedeti, kaj sploh so naloge agencije." V prihodnje naj bi po novi zakonodaji predstavniki MIZŠ-ja sicer imeli le še tri sedeže v upravnem odboru, kar pomeni, da bodo v manjšini.

Lainščaka imenovali za v. d.-ja, da ga bodo lažje potrdili za direktorja

Popolna neznanka je tudi trenutni v. d. direktorjaMitja Lainščak. "Nisem zasledila, da bi kadar koli izrekel kakšno mnenje glede znanstvene politike," komentira Opara Krašovec.

Lidija Tičar Padar, ki jo je za v. d. direktorja predlagal še prejšnji upravni odbor, je na ARRS-ju zaposlena že dlje časa. "Povsem nelogično je, da bi za v. d. funkcijo pripeljal človeka, ki se na delo ne spozna. Precej bolj smiselno bi bilo, da bi v vmesnem času delo prevzela oseba, ki pozna agencijo in lahko takoj poskrbi, da se delo nemoteno nadaljuje. To je bila gotovo prednost kandidatke Lidije Tičar Padar, ker prihaja iz kolektiva."

Edini razlog, da so Lainščaka imenovali za vršilca dolžnosti, je po mnenju Opara Kraševec ta, da ga lahko še za časa te vlade potrdijo za direktorja s polnim mandatom. "In čas se izteka. Edini razlog, da so ga imenovali za vršilca dolžnosti, je v tem, da ga bodo lažje potrdili za direktorja, češ da ima reference … Ki pa jih v nekaj tednih verjetno ni dobil."

Zakaj si politika želi vpliva na direktorja ARRS-ja? Kot pojasnjuje Opara Krašovec, se tako lahko vpliva na odpiranje in financiranje novih programov. "Pogosto z ministrstva za izobraževanje pride pobuda, kateremu področju bo namenjen razpis in katero naj bi dobilo nova sredstva. A ne govorimo o projektih. Gre za programska sredstva, ki bodo ostala, gre za stabilno financiranje," opozarja. Če povzamemo, se politični vpliv na ARRS izplača, ker se na ta način lahko odprejo nove poti za preusmerjanje državnih sredstev na javne ali zasebne raziskovalne institucije.

Na ARRS-ju vlada informacijski mrk

Kot so že lani opozarjali številni raziskovalci in člani sindikatov, v agenciji vlada informacijski mrk, ki je rezultat sosledja napak vodstvenega kadra. "Pred letom dni so začeli ugašati že vzpostavljeni informacijski kanali, po katerih smo vloge, razpise in projekte lahko oddajali elektronsko. Tega kar naenkrat ni bilo več. Nato ni bilo več finančnih poročil, ki bi morala biti javno objavljena, a so umanjkala. Poleti smo bili priča fiasku, ko smo tujim recenzentom pošiljali projektne vloge v slovenščini …" Po besedah Opara Krašovec je za informacijski mrk odgovoren nekdanji direktor Robert Repnik, ki je na ARRS po svojih poznanstvih pripeljal novega izvajalca informacijskih storitev in novega vodjo IT-ja.

Čeprav so javnost in visokošolski sindikati glasno opozarjali na probleme, so člani upravnega odbora ARRS-ja (med njimi štirje, ki so bili januarja razrešeni), ki bi morali zagotavljati nadzor nad delom direktorja, zatajili. "Za takšno prenovo IT-sistema bi morali pripraviti analizo stanja in sprejeti program. A upravniki niso naredili ničesar, niso se niti odzvali na opozorila. Čeprav je njihova naloga, da preverjajo delo direktorja in se o tem na sejah upravnega odbora tudi pogovarjajo. Revizije so ne nazadnje v pristojnosti upravnega odbora."

Zaradi pomanjkljivega informacijskega sistema na ARRS-ju po besedah Opara Krašovec manjkajo podatki, ključni tudi za zaključno finančno poročilo. "Nobenega nadzora ni, zaposleni so zaradi ročnega vnašanja vseh podatkov izgoreli, zaradi pretipkavanja prihaja do nehotenih napak." Opara Krašovec meni, da je soočenje s posledicami svojega ravnanja tudi pravi razlog za odstop Repnika decembra lani. Repnik je sicer za umik s položaja direktorja ARRS-ja navedel zdravstvene razloge.