V odgovoru sindikatom pravi, da v času, ko so razpisane volitve, "ne bo neodgovorno sprejemala dodanih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata".

"Ker je ustavno sodišče zadržalo celo začasno zakonsko podlago za urgentne začasne rešitve v s pandemijo najbolj obremenjenem delu javnega sektorja, so v tem času še toliko manj mogoče in upravičene trajne rešitve. Kakršne koli stavke v javnem sektorju v tem predvolilnem času so zato neupravičene in bodo razumljene zgolj kot del politične kampanje v nasprotju z zakonom o volitvah. Takšne stavke tudi ne bodo plačane iz proračuna," je zapisano v odgovoru vlade na napoved stavke v vzgoji in izobraževanju.

Sorodna novica Štrukelj: Stavko v vzgoji in izobraževanju podprlo več kot 37 tisoč zaposlenih

Vlada je na dopisni seji namreč sprejela odgovor na sklep o razglasitvi splošne stavke na področju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi se začela 9. marca 2022, in najave stavke nekaterih sindikatov javnega sektorja za 16. marec.
V njem je med drugim zapisala, da ceni delo učiteljev in vzgojiteljev, prav tako kot tudi vse druge poklice. Z vsemi sindikati javnega sektorja se je tudi pripravljena pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, in to tudi v predvolilnem času, da bi se lahko rešitve uveljavile čim prej na začetku naslednjega mandata, "tako da se ne izgubljajo tedni dragocenega časa".

A dokončno besedo o morebitnih izpogajanih rešitvah morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora, je prepričana aktualna vlada. Za sprejetje dodatnih obremenitev javnih financ pa da nima zakonske podlage v obstoječih proračunskih dokumentih.

Vlada: Število zaposlenih se je povečalo, manj je otrok

V odgovoru je vlada navedla še nekaj argumentov, zaradi katerih meni, da je stavka šolnikov neupravičena. Med drugim ugotavlja, da se je število zaposlenih v izobraževanju v zadnjih 20 letih, od leta 2000 do leta 2020, povečalo s 54.500 na 90.000. "Obenem se je število mladih do 24. leta starosti v tem istem obdobju zmanjšalo s 610.000 na 515.000. Če je leta 2000 na enega zaposlenega v šolstvu odpadlo 11 otrok, se je ta številka leta 2020 spustila na manj kot šest."

Dodatno v odgovoru piše, da je vlada med pandemijo covida-19 sektorju zagotovila znatno pomoč skozi interventne ukrepe, vredne več kot 70 milijonov evrov. "Poleg tega so vrtci, osnovne šole in glasbene šole od oktobra 2020 do junija 2021 iz izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov," navaja. Vlada je omogočila tudi lažje zaposlovanje za določen čas in vključevanje študentov v pedagoški proces z namenom nadomeščanj in za to namenila dodatna sredstva, piše.

V odgovoru prav tako poudarja, da so se v zadnjih letih povprečne plače v javnem sektorju v letih 2019–2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka. Ob tem pa je spomnila še na predlagane spremembe zakona o dohodnini, ki bi vsem, tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, prinesle višje plače. Zato sindikate vlada poziva, naj zakonske spremembe podprejo.

Izpostavila je še vlaganja v infrastrukturo, kar izboljšuje delovne pogoje zaposlenih in prizadevanja, "da bi pouk v kar največji mogoči meri potekal v šolskih prostorih, celo v zadnjem valu epidemije ob visokih tveganjih okužb". Zato se jim zdi stavka, "zaradi katere se bodo šolska vrata brez razloga tokrat dejansko zaprla", neupravičena in nerazumljiva.