V zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah so danes stavkali, potem ko sindikati zdravstva in socialnega varstva na pogajanjih z ministrstvom za zdravje niso dosegli napredka.

"Vlada se je pogajala s figo v žepu"

"Žal je stavka vedno skrajno sredstvo. Ugotovili smo, da vlada oz. ministrstvo nima mandata niti želje skleniti kakršnega koli dogovora, ki bi vodil v boljše javno zdravstvo in javno socialno varstvo, zato stavkamo," je za MMC ob robu stavkovnega dogajanja pred Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani povedala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je prepričana, da se je minister za zdravje Janez Poklukar pogajal s "figo v žepu".

"Od dne napovedi stavke so se zagotovo pogajali s figo v žepu, pred tem pa sploh niso imeli pravega namena, to je naša ocena, skleniti kakršnega koli dogovora," je nadaljevala sindikalistka in dodala, da vladno dajanje prednosti zdravnikom in puščanje vseh drugih ob strani pomeni, da so pozabili pogledati, "iz katerih vse koščkov je sestavljen zdravstveni sistem, v katerem niso zgolj zdravniki in medicinske sestre".

"Naš cilj je še vedno dogovor z ministrstvom za zdravje in delo in končati to gonjo, ki se dogaja. Cilj je doseči standarde in normative ter nesorazmerja, ki so nastala pri plačah, popraviti," je sklenila, da je to prioriteta sindikatov, in dodala, da upa, da bo to vendarle postala tudi prioriteta ministrstva za zdravje. Vse do tedaj pa v sindikatu napovedujejo stopnjevanje sindikalnih dejavnosti.

"Zahtevamo normalne delovne razmere"

Vladi zamerijo, da se ni držala zavez, ki jih je dala na pogajanjih novembra. "Zahtevamo normalne delovne razmere, ustrezno število kadra in šele potem bi plača odtehtala zahtevnost dela vseh zaposlenih v zdravstvu. Dovolj imamo govorjenja, kako načrtovati zaposlovanje, znanstveno je dokazano, da število zaposlenih vpliva na varno in kakovostno obravnavo in oskrbo bolnikov in varovancev," je v izjavi, ki so jo združeni pripravili predstavniki več sindikatov v tej panogi, dejala Saša Kotar, predstavnica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije v UKC-ju Ljubljana. Dodala je, da ko bo dovolj kadra, medicinske sestre ne bodo več tako obremenjene, brez počitka in prostih koncev tedna.

"Veriga ljudi v zdravstveni dejavnosti je pomembna od najnižjega do najvišjega. Če ljudje popuščajo zaradi slabega plačila in preobremenjenosti, ne vem, kaj še čakamo," se je strinjal Miha Benet, predsednik Florence sindikata medicinskih sester – Pergam.

Tudi Vladimir Lazić iz Sindikata kliničnega centra je poudaril, da se kljub prenizkim plačam v njihovih dejavnostih zavedajo odgovornosti, ki jo nosijo. "Nihče od nas ne dela zgolj zaradi denarja." Dejavnosti zdravstva in socialnega varstva po njegovih besedah ni brez slehernega zaposlenega in obe dejavnosti sta zelo pomembni za vse prebivalce naše države.

"Zdravstvo niso samo zdravniki in medicinske sestre, sestavlja ga veliko različnih poklicnih skupin, brez katerih bolniki ne bi prejeli kakovostnih storitev," je v nagovoru pred kamerami spomnila Irena Ilešič Čujovič. "Ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo dostojanstvenega položaja vseh zaposlenih. Med nami ni razpok in tako moramo nadaljevati tudi naprej," je napovedala.

"Vsak si zasluži minimalno plačo"

Vsak sistem, če želite, da deluje, mora biti v ravnovesju. Minister kot zdravnik bi se tega moral zavedati, so prepričani stavkajoči. Opozorili so, da je res sramotno, da nekateri od redno zaposlenih profilov v zdravstvu in socialnem varstvu s svojim delom na mesec ne zaslužijo niti za višino minimalno določene plače in jim mora to razliko dodatno kriti država. Vsak, ki v tej državi dela, si zasluži vsaj minimalno plačo, so poudarili.

Velika težava pa je tudi najslabše plačana plačna skupina J. Na protestu je ena od strežnic stopila pred mikrofone in povedala, da na plačilni listi piše 540 evrov neto (dodatek do minimalne plače ji zagotovi delodajalec). "Na ravni celotnega javnega sektorja pripravljenosti vlade, da se loti uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, ki je pod ali pa malo nad minimalno plačo, ni," je pojasnil predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek ob robu dogajanja za MMC in dodal, da to v praksi pomeni, da zaposleni do pete oz. šeste tarifne skupine prejemajo minimalno plačo.

Dotaknili pa so se še ene pereče teme: ohranitev javnega zdravstva. Po besedah Irene Ilešič Čujovič imajo sindikati vtis, da vlada ne želi slišati, ne želi dogovora: "Ne bomo odnehali, mar nam je za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. Mar nam je za javni zdravstveni sistem. Za to se bomo bojevali do konca." Da ne smejo dopustiti razkroja javnega zdravstva in tudi ne privatizacije, ki si jo nekateri želijo, se je strinjal tudi Vladimir Lazić.

Počivavšek: Stavka je postala nujnost

"Najprej moramo ugotoviti, da dokler ni prišla grožnja s stavko, ministrstvo sploh ni imelo na vladni strani sprejetih izhodišč za pogajanja, čeprav bi se morala začeti že do 15. januarja, v pogajanjih pa se je pokazalo, da ministrstvo ves čas vztraja pri svojem začetnem predlogu, ki izpušča cele poklicne skupine, hkrati pa ne odpravlja nobenih anomalij," je Počivavšek pojasnil, zakaj je stavka postala nujnost.

Sindikalna stran je po njegovih besedah tista, ki je iskala rešitve, sindikati so predlagali besedilo stavkovnega sporazuma. "Ni bil mogoč dogovor niti okoli časovnega okvirja, v okviru katerega bi pogajanja lahko pripeljali do konca, do končnega datuma, ko bi bili sprejeti standardi in normativi, tudi tisti ne, ki so pripravljeni že do te faze, da bi lahko bili sprejeti, kar kaže na to, da že od samega začetka ni bilo nobene pripravljenosti na to, da se dogovor sklene," je pojasnil Počivavšek.

Počivavšek glede na to, kako so se pogajanja vodila in končala, meni, da je ministrstvo v pogajanjih "blefiralo". "Z decembrskim dogovorom so bila nekatera delovna mesta dvignjena za pet, nekatera za tri, nekatera za en plačni razred, številna pa za nič. Strinjali smo se, da je treba takoj nasloviti akutno problematiko na tistih področjih, ki so najzahtevnejša, kjer so največje težave, ampak hkrati smo se dogovorili z ministrstvom, da bo treba v naslednjem krogu na enak način obravnavati tudi tiste, ki s temi sodelavci delajo v timih. Tega koraka ni bilo, vmes pa so se zgodila še pogajanja z zdravniki, ki so jim prinesla šest plačnih razredov, vendar po odločitvi ustavnega sodišča je vprašanje, kaj se bo s tem zgodilo. Pozorno bomo spremljali, a v vsakem primeru je naša zahteva, da se razmerja znotraj plačnega sistema ohranijo," je Počivavšek opozoril, da je eden od ciljev zahtev ohranitev plačnih razmerij.

Sorodna novica Stavka v zdravstvu: Odpovedane nenujne storitve, omejeno delo lekarn in socialnovarstvenih zavodov

"Tudi politiki bodo imeli ostarele starše v domovih"

Stavkajo tudi v skupnostih socialnih zavodov. V domovih so se vodstva in sindikati dogovorili o minimumu delovnih procesov.

"Stanovalci v domovih bodo med stavko zagotovo prikrajšani za določene storitve. Govorimo o skupinskih in individualnih terapijah, fizioterapijah, delovnih terapijah, v domovih najverjetneje ne bomo kopali," je povedala Valerija Lekič Poljšak iz skupščine skupnosti socialnih zavodov.

V Domu za starejše občane Fužine so se v podporo stavkajočim zaposlenim zbrali tudi stanovalci doma. "Podpiramo stavko, ker se gre za upravičeno zahteve za zvišanje plač. Strežnice ne dobijo niti minimalne plače," je v imenu stanovalcev povedal Rafael Zupančič in spomnil odločevalce, da bodo tudi sami imeli ostarele starše in ob prihodu v dom za starejše šele ugotovijo, da je res premalo kadra, ki dobi premalo plačilo za svoje delo.

To je po besedah Irene Ilešič Čujovič tudi tisto, kar bi radi zagotovili zaposlenim v zdravstvu – novo določitev standardov in normativov ter primerno višino plače. "Naše zahteve so, da se vrne dostojanstvo našim zaposlenim," je poudarila in dodala, da jim je v interesu, da z vlado čim prej sklenejo sporazum.

Mirela Fazlić iz fužinskega doma starejših je ob tem zagotovila, da stavkajo humano, saj se jim ne zdi prav, da bi stanovalcem odrekali storitve. "Združili smo se zaposleni in stanovalci, saj gre za vse nas," je dodala in zatrdila, da bodo ob poštenem plačilu in dovolj zaposlenih imeli stanovalci tudi boljšo oskrbo. Zdaj ima po trenutnih normativih en fizioterapevt na teden le 10 minut časa za posameznega stanovalca, je opisala.

Stavkajoči tudi pred UKC-jem Maribor

Zaposleni so se zbrali tudi pred UKC-jem Maribor in tudi tam predstavili zahteve. Darja Pernek iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v UKC-ju Maribor je za TV Slovenija povedala, da jim je vlada novembra obljubila, da se pogajanja nadaljujejo 15. januarja, a se to ni zgodilo. Zahtevajo pa sprejetje standardov in normativov, "kar bo pripomoglo h kakovostnejši zdravstveni oskrbi v zdravstvu in sociali".

O nadaljnjih dejavnostih v četrtek

Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva se bo po današnji stavki na sestanku v četrtek dogovorila o nadaljnjih dejavnostih. V vsakem primeru pa nameravajo stavkovne dejavnosti stopnjevati, če vlada ne bo aktivno in konstruktivno pristopila k pogajanjem.

Stavkajoče podpira tudi SVIZ

Stavkovne zahteve zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva je podprl tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je ponosen, da v izvedbi stavke vseh reprezentativnih sindikatov sodelujejo tudi članice in člani SVIZ-a, ki so organizirani v štirih socialnovarstvenih zavodih.

SVIZ podpira zahteve po ustreznih zvišanjih plač zaposlenih in izpostavlja nujno čimprejšnje zvišanje plač pedagoškega osebja – skupinskih habilitatorjev, logopedov, delovnih terapevtov, fizioterapevtov, tehnologov in delovnih inštruktorjev v VDC-jih.

Skupaj z drugimi sindikati pa zahteva zvišanje plač zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih iz skupine J, za strokovne sodelavce, finančno-računovodske delavce, pisarniške referente, finančnike, ekonome, kadrovike, vzdrževalce, vodje I in vodje II, zaposlene v kuhinjah in pralnicah, za gospodinje oskrbovalke, za voznike oseb s posebnimi potrebami in vse druge, ki se jim v prvem krogu pogajanj niso zvišale plače.

Poziv politikom k nadaljevanju socialnega dialoga

Podporo stavkajočim je izrazila tudi največja sindikalna centrala Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

"Z besedami in dejanji že dalj časa opozarjamo na neenako obravnavo in neprimerno zapostavljanje določenih skupin zaposlenih. Današnja stavka reprezentativnih sindikatov v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva je tako le še ena od posledic nepremišljenih potez Vlade Republike Slovenije," so zapisali.

Dodali so še, da podpirajo stavkovne zahteve zaposlenih v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in pozivajo politiko, da "preneha neenakopravno obravnavo delavk in delavcev, naj se vrne za mizo socialnega dialoga in uresniči zahteve skupine zaposlenih, ki pokonci držijo naš zdravstveni in socialnovarstveni sistem".

Poklukar: Ne vidim razlogov za stavko zdravstva in socialnega varstva

Minister za zdravje Janez Poklukar je včeraj po neuspešnih pogajanjih z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva dejal, da ne vidi razlogov za njihovo stavko. "Zavedam se, da je stavka legitimno orodje sindikalnega gibanja oz. sindikalne dejavnosti in ji kot taki ne oporekam. Obžalujem pa, da je prišlo do take odločitve," je dejal.

Po njegovih besedah je bila na koncu težava spreminjanje rokov v že doseženem lanskem dogovoru. "Če sprejemamo neke dogovore, je potem seveda praviloma najbolj korektno, da se jih vsi držimo, sicer se lahko sprašujemo o smiselnosti slehernega dogovora, ki so ga kdaj sprejeli vlada in sindikati," je dejal.

Sindikati so namreč zahtevali, da bi se pogajanja končala do 4. marca, medtem ko je novembrski dogovor predvideval konec pogajanj do 24. aprila, ko bodo sicer državnozborske volitve. Lanski dogovor je sicer predvideval tudi, da se bodo pogajanja nadaljevala najpozneje 15. januarja, a vlada do takrat ni sprejela pogajalskih izhodišč, kar je tudi bil povod za napoved stavke.

Kot je danes dejal minister, obžaluje, da jim ob obremenitvah zaradi epidemične slike do roka ni uspelo pripraviti izhodišč. A tudi izhodišča, sprejeta konec januarja, po njegovih besedah dajejo podlago za pogajanja ter možnost širokega dialoga in iskanja konsenza.

Spomnil je, da je zaveza ministrstva reševati akutne razmere v zdravstvu, zato so se že lani poleti usedli in poskušali ustaviti erozijo zdravstva na področju odhajanja medicinskih sester iz bolnišnic. "Mislim, da smo to uspešno dosegli," je dejal.

Ob tem je Poklukar poudaril, da je trenutno podobna situacija na področju mladih zdravnikov in zdravnikov na primarni ravni. Verjame, da se bodo ob akutnih razmerah, ki jih je treba nujno reševati, z njimi o nagrajevanju pogovarjali v prihodnjih dneh.