Kot pojasnjuje Lipušček, Kitajska po eni strani podpira ozemeljsko nedotakljivost držav oz. vztraja pri tem, ker s tem brani tudi svojo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost, po drugi strani pa razume varnostne interese Rusije."Kitajski zunanji minister je na nedavni varnostni konferenci v Münchnu dal zelo jasno vedeti, da Kitajska podpira ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, sočasno pa dodal, da razume tudi varnostne interese Rusije. Mislim, da gre za zelo kompleksno vprašanje in da ni enoznačnih odgovorov."

Kitajska se je po mnenju sogovornika postavila na sredino, in kot pravi, "ni izključeno, da se bo Kitajska v nadaljnjem zaostrovanju ruske agresije na Ukrajino vpletla kot neke vrste tihi mediator, ki lahko posreduje na eni in drugi strani. Kitajska je namreč edina od velikih sil, ki ima dobre odnose tako z Rusijo kot z Ukrajino."

Lipušček predvideva, da se bo Kitajska vključila v reševanje tega spora, a v isti sapi poudarja, da Kitajci delujejo tradicionalno iz ozadja, zato ni jasno, kaj točno se dogaja. Kakšna bo kitajska formula? "Po eni strani se Kitajska zavzema za ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine in nevmešavanje v notranje zadeve, po drugi strani pa daje prav tudi Rusom s tem, ko trdi, da se je Nato razširil prek vseh meja, da obkroža Rusijo, kot so ZDA začele obkrožati tudi Kitajsko, ter da je treba ustaviti širjenje Nata." Kot pravi, to z drugimi besedami pomeni, da Kitajska nasprotuje članstvu Ukrajine v Natu oz. se zavzema zato , da bi ostala nevtralna država, tako kot na primer Finska ali Avstrija, s tem, da bi ji Rusija priznala ozemeljsko nedotakljivost.

Dokončna rešitev bo terjala prilagajanje obeh strani

"To je ena od možnih rešitev, vendarle mislim, da dokončne rešitve ne bo mogoče sprejeti, ne da bi v Evropi ali v ZDA korigirali svoje stališče. To pomeni, da bi se morali odreči nadaljnjemu širjenju Nata, na kar Rusija opozarja že leta, in da bi morali iti na neke vrste Helsinke 3, torej na neko novo konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bi zagotavljala nov varnostni sistem, temelječ na nedotakljivosti mej vseh držav, pri čemer bi upoštevali tudi varnostne interese določenih držav," ugotavlja Lipušček in meni, da je ruski varnostni interes, da Nato ne bi namestil raket na ukrajinsko-ruski meji, legitimen. V času kubanske krize leta 1952 so ZDA, podobno kot zdaj Rusi, kar zadeva Ukrajino, zahtevale, da Sovjetska zveza umakne rakete s Kube, kar se je tudi zgodilo, pojasnjuje. "Hruščov je tedaj celo privolil v to, da so ZDA prikrile, da so tudi one umaknile rakete iz Turčije in Aviana v Italiji. To dejstvo je ostalo dolga leta prikrito. Zakaj obe velesili ne bi mogli tudi zdaj sprejeti podobnega dogovora. Po kubanski krizi je namreč sedanje soočenje med ZDA in Rusijo na hrbtih Ukrajincev najhujša kriza, ki ima lahko uničujoče posledice za ves svet. Kaj če ena od raket z pomotoma zadene enega od 15 jedrskih reaktorjev Ukrajini? Posledice bi bile uničujoče tudi za Evropo. Del novega varnostnega dogovora bi moral biti umik vsega jedrskega orožja iz Evrope," je prepričan sogovornik.

Sorodna novica Zelenski: "Naj se Putin usede za mizo z mano. Ne grizem." Putin: "Smo v vojni z neonacisti."

V tem hipu po njegovem mnenju možnost kompromisa odpade, ker ena in druga stran še vedno računata na vojaško zmago, je pa kritičen do množičnega pošiljanja orožja v Ukrajino, saj bo to le še spodbudilo širjenje spopadov in zmanjšalo voljo za dialog oziroma reševanje krize z diplomatskimi sredstvi. "V tej fazi možnosti za kompromis ne vidim, mislim, da se bodo spopadi še nekaj časa nadaljevali. Upajmo pa, da se to ne bo razlilo čez celotno Ukrajino."

"Igramo se z ognjem"

"Če bi bili evropski politiki bolj daljnovidni, bolj realistični in tudi bolj moralni, potem bi vsi skupaj sedli v letalo in odpotovali v Moskvo in Kijev in dosegli takojšnjo prekinitev ognja. To je edina možnost, da se spopadi končajo. Ne pa da se pošilja orožje, da se bodo Ukrajinci borili do zadnjega Rusa in Rusi do zadnjega Ukrajinca."

Igramo se z ognjem, ocenjuje Lipušček. Kot pravi, je treba vse sile usmeriti ne v nadaljevanje spopadov, temveč v takojšnjo ustavitev spopadov in razglasitev premirja. Tukaj po njegovem mnenju evropske države še zdaleč niso dovolj aktivne. "Opozoril bi na to, da so nekateri najvidnejši ameriški politični teoretiki z velikim javnim vplivom že pred leti opozarjali, kaj se bo zgodilo, če se bo Nato širil čez vse meje, če bo vključil v svoje vrste vse nekdanje vzhodnoevropske socialistične države in stisnil Rusijo v kot. George F. Kennan, ki je bil eden od arhitektov politike zadrževanja Sovjetske zveze v času hladne vojne, je pred smrtjo, ko so bili leta 2014 protesti na Majdanu v Ukrajini, napovedal, da če se bo Nato širil naprej in bodo Ukrajino sprejeli vanj, bo prišlo do najhujše možne krize. In točno to se je zdaj zgodilo."

Ob tem dodaja, da sta bila proti sprejetju Ukrajine v Nato tudi nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki je opozoril, da naj Ukrajina ostane nevtralna z mednarodnimi garancijami. Zbigniew Brzezinski, ameriški svetovalec za nacionalno varnost v času Carterjeve vlade, ki je bil eden od arhitektov ameriškega pristopa k hladni vojni, je prav tako zagovarjal nevtralni status Ukrajine. "Ameriški politiki od Clintona dalje tega niso upoštevali, in zdaj smo tu, kjer smo. To, kar je naredila Rusija, je nesprejemljivo, to je vojaška agresija. Da Rusija uporablja takšno taktiko izsiljevanja oz. da nadaljuje politiko omejene suverenosti, ki jo je propagiral Brežnjev, ki je privedla do intervencije na Češkoslovaško, je nesprejemljivo." A kot pravi, je vendarle treba upoštevati tudi ruske varnostne interese, v tem smislu bodo morale kompromis sprejeti tudi ZDA.

Glede sankcij: Evropa seka vejo, na kateri sedi

Glede gospodarskih sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle evropske države, je oster. "Te sankcije so v bistvu začetek hude gospodarske krize ne samo v Rusiji, ampak tudi Evropi, ki je absolutno odvisna od energentov iz Rusije, ta pa je tudi njeno drugo največje tržišče. Evropa seka vejo, na kateri sedi."

Še posebej izpostavlja preobrat Nemčije. "To, da je Nemčija začela pošiljati protitankovsko in drugo orožje Ukrajini, je moralno izjemno sporno. Nemci ne bi smeli nikoli pozabiti, da so nacisti med 2. svetovno vojno pobili 27 milijonov Rusov. Tega madeža se ne bodo nikoli rešili. Zato ne ne morejo zdaj obrniti krmila, to je moralno izjemno sporno."

"ZDA pozabljajo na Irak, Libijo, Afganistan."

Na Kitajskem se bo v soboto začelo letno zasedanje parlamenta. Kitajci pravijo, da sankcije za zdaj nimajo vpliva nanje. V večjem delu Azije se prav tako niso priključili sankcijam, tudi nekatere države v Južni Ameriki in Indija ne.

Lahko pričakujemo, da bo to za seboj potegnilo politične posledice: se bo povečal razkol med Vzhodom in Zahodom? "To dejstvo jasno kaže, kako je svet razdeljen. Evropa in ZDA so stopile skupaj, medtem ko preostali svet na to gleda z distanco. Američani nimajo čistih računov. Napadajo rusko agresijo, kar je seveda upravičeno, hkrati pa pozabljajo, da so sami brez resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov napadli Irak, Libijo, da so bili 20 let v Afganistanu. Samo v napadih Nata v Libiji je bilo 15.000 mrtvih. Na vse to pozabljamo, zdaj se delajo, kot da so moralno neoporečni. To, kar počnejo Rusi, je nesprejemljivo, toda tudi Zahod mora pred svojim pragom počistiti. Tisti, ki je nedolžen, naj prvi vrže kamen. Zahod to gotovo ni."