V SNG-ju Opera in balet Ljubljana bo zvečer premierno na sporedu opera Faust skladatelja Charlesa Gounoda. Pod režijo predstave, ki tematizira ljubezenski odnos med Faustom in Margareto, za katero je Faust prodal svojo dušo hudiču Mefistu, se podpisuje mednarodno uveljavljen belgijski režiser Frank Van Laecke. V predstavi je v ospredje postavil Mefista.

Hudič ima veliko mero potrpljenja
"Mefisto hoče osvojiti Margaretino dušo, pri tem pa mu Faust služi le kot sredstvo za dosego velikopoteznega cilja: Margareta je namreč krona čistosti in pobožnosti," so režiserjevo interpretacijo opere povzeli v SNG Opera in balet Ljubljana.

Mefisto je pri doseganju svojega cilja potrpežljiv in čaka, kdaj bo lahko zgrabil Margaretino dušo. To je tudi razlog, kot pojasnjuje Van Laecke, da je v novi ljubljanski postavitvi večino časa prisoten na odru – tudi ko ne poje. "Mefisto je sposoben manipulirati z vsemi, ne more pa z Margareto, saj je njena duša preveč čista. Mora počakati, in to želim pokazati," je dodal.

Utečena ekipa
Faust je že peta Van Laeckejeva režija v SNG Opera in balet Ljubljana, zato, kot je povedal, precej dobro pozna tako samo hišo kot sodelavce. Med njimi se je že vzpostavilo zaupanje in vedel je, kaj lahko pričakuje, postavljanje predstave na oder pa mu je bilo v izjemno veselje. "Imam odlično ekipo sodelavcev in fantastično zasedbo," je povedal in dodal, da je predstava resnično skupinsko delo.

Na drevišnji premieri bodo nastopili solisti Aljaž Farasin (Faust), Peter Martinčič (Mefisto), Martina Zadro (Margareta), Jože Vidic (Valentin), Nuška Drašček (Siebel), Mirjam Kalin (Marta) in Rok Bavčar (Wagner). Orkester bo tokrat prvič vodil mladi dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, ki od leta 2017 deluje kot gostujoči dirigent na Šoli za jazzovsko in sodobno glasbo IMEP v Parizu, kjer je tudi profesor orkestrskega dirigiranja, zborovskega petja in pevske tehnike.

Kostumograf predstave je Yan Tax, scenograf Paul Gallis, oblikovalec svetlobe Marc Heinz, za koreografijo pa je poleg režiserja poskrbela Ingrid Coppieters. Premieri bo do 26. marca sledilo še osem ponovitev.

Van Laecke je v ljubljanski Operi že režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska ter Capuleti in Montegi.

Arhetipska zgodba o boju med dobrim in zlom
Legenda o doktorju Faustu – ranocelniku, astrologu in alkimistu dvomljivega slovesa, ki je prodal svojo dušo hudiču, da bi si za kratek čas pridobil vse zaklade, moči in užitke sveta – je kmalu po svoji prvi literarni obdelavi konec 16. stoletja dobila nove razsežnosti.

Gounodov Faust denimo velja za eno najslikovitejših romantičnih del iz svetovne operne literature. Operni libreto sta napisala Jules Barbier in Michel Carre po Carrejevi dramski predlogi Faust in Margareta ter seveda Goethejevem Faustu. Krstno uprizoritev je Faust doživel leta 1859 v pariškem Theatre Lyrique in čeprav se je delo skladatelja, ki je v svojih stvaritvah uspešno uveljavil tipične francoske značilnosti, po besedah dramaturginje v SNG-ju Opera in balet Ljubljana Tatjane Ažman zdelo nekaterim preveč "nemško", manjkalo pa ni niti kritikov, ki so operi, polni čudovitih melodij, očitali nemelodičnost, se je Faust občinstvu priljubil.

Svoj zmagoviti pohod na evropske operne odre pa je opera začela desetletje pozneje, leta 1869, ko je Gounod delo za uprizoritev v pariški operi obogatil z recitativi, s posameznimi točkami (Valentinova arija, kuplet Mefista v četrtem dejanju) in s skoraj dvajset minut dolgim baletom ter tako Fausta močno približal strukturi velike opere, je še zapisala Tatjana Ažman.