"Dragi bratje in sestre, blagoslovljena velika noč," je dejal papež Frančišek zbranim na Trgu sv. Petra, kar je izzvalo bučen aplavz zbrane množice. Po dveh letih epidemije covida-19 je bila namreč udeležba vernikov na jutranji vstajenjski maši v Vatikanu znova dovoljena.

Papež je spomnil, da sta nas dve leti pandemije boleče zaznamovali. "Napočil je trenutek, da pridemo iz predora (...) Potrebujemo križanega vstalega, da bi verovali v zmago ljubezni, da bi upali v spravo. Danes bolj kot kadar koli potrebujemo njega, da pride med nas in nam spet reče: 'Mir vam bodi.'"

Kot je nadaljeval, ima samo Jezus danes pravico, da oznani mir, "saj nosi rane, naše rane. Njegove rane so dvakrat naše, saj smo mu jih mi zadali s svojimi grehi, trdosrčnostjo in bratolomnim sovraštvom. In so naše, saj jih on nosi za nas, ker jih ni izbrisal s svojega poveličanega telesa, ker jih je hotel ohraniti, nositi na sebi za zmeraj."

Poleg tega, da so Jezusove rane "pečat njegove ljubezni do nas", so tudi "znamenje boja, ki ga je bojeval in v katerem je zmagal za nas, in to z orožjem ljubezni, da bi mi mogli imeti mir, biti v miru, živeti v miru."

Sorodna novica Zore in Cvikl: Jezusovo vstajenje prinaša novo življenje

Poziv h končanju vojne v Ukrajini

Papež je pozval k miru v Ukrajini, "ki jo tako hudo preizkušata nasilje in uničenje krute in nesmiselne vojne, v katero je bila potegnjena" – besede, ki so vnovič izzvale aplavz zbranih vernikov.

Sprti strani, Ukrajino in Rusijo (pri čemer slednje ni navedel), je pozval k spravi. "Naj izberejo mir, naj nehajo kazati mišice, medtem ko ljudstvo trpi, prosim, prosim. Ne navadimo se na vojno! Vsi se zavzemimo, da na glas prosimo za mir z balkonov in na ulicah, mir."

Ob tem je "odgovorne za narode" pozval, "naj prisluhnejo ljudskemu kriku po miru" in naj si zastavijo "vznemirljivo vprašanje, ki so si ga postavili znanstveniki pred skoraj 70 leti: 'Ali bomo uničili človeški rod ali se bo znalo človeštvo odpovedati vojni?'"

Spomnil je, da v srcu nosimo številne žrtve iz Ukrajine, na milijone razseljenih in beguncev, razdeljene družine, ostarele, ki so ostali sami, razbita življenja in porušena mesta. "V očeh nosimo poglede otrok, ki so postali sirote in ki bežijo od vojne. Ko jih gledamo, ne moremo, da ne bi zaznali njihovega krika bolečine skupaj s krikom toliko drugih otrok, ki trpijo po vsem svetu. Tistih, ki umirajo od lakote ali pomanjkanja zdravljenja, tistih, ki so žrtve zlorab in nasilja. In tistih, ki so jim odrekli pravico do rojstva."

Ob tem je pohvalil vse družine in skupnosti, ki so sprejele begunce iz Ukrajine, "naj bo to blagoslov za našo družbo, ki jo kvarita sebičnost in individualizem".

Poziv k miru in spravi po svetu

Poleg vojne v Evropi pa je spomnil na trpljenje in bolečine ljudi po vsem svetu. Mir je zaželel Bližnjemu vzhodu, Libanonu, Siriji, Iraku in krščanskim skupnostim na Bližnjem vzhodu. "Mir za Libijo in Jemen, ki trpi v od vseh pozabljenem sporu in povzroča žrtve. Naj pred dnevi podpisano premirje vrne prebivalstvu upanje."

Dar sprave je zaželel za Mjanmar in Afganistan. "Mir za vso afriško celino, da bi se nehalo izkoriščanje in prelivanje krvi, ki ga sprožajo teroristični napadi, še posebej na področju Sahela."

Spomnil je na Etiopijo, ki jo je prizadela huda humanitarna kriza, DR Kongo in Južno Afriko, ki so jo te dni prizadele hude poplave, v katerih je umrlo več kot 400 ljudi.

Sorodna novica Papež se je opravičil kanadskim staroselcem zaradi zlorab v cerkvenih šolah

Za pomoč je prosil tudi za prebivalce ameriške celine, "ki se jim je med epidemijo poslabšal socialni položaj". Pot do sprave je zaželel tudi Kanadski katoliški cerkvi in tamkajšnjim avtohtonim prebivalcem.

Papež v soboto ni vodi velikonočne vigilije

Kristjani praznujejo veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. To je njihov največji praznik, vrhunec pa je velikonočna maša. V Sloveniji so jih škofje darovali v stolnicah, papež Frančišek pa v Vatikanu.

Papež je v soboto zvečer med pridigo v velikonočni vigiliji v baziliki sv. Petra obsodil brutalnost vojne v Ukrajini. Verniki molijo, ker je toliko trpljenja, in Ukrajincem stojijo ob strani, je dejal. 85-letni Frančišek, ki je imel v tem tednu veliko obveznosti in ki ga pestijo bolečine v kolenih, prvič v svojem pontifikatu ni vodil velikonočne vigilije. To nalogo je prevzel italijanski kardinal Giovanni Battista Re.

Bogoslužja se je udeležil tudi Ivan Fedorov, župan Melitopolja v Ukrajini, ki so ga ruske sile marca aretirale in nato izpustile med zamenjavo ujetnikov. Papež Frančišek ga je na koncu pridige nagovoril in dejal, da v "tej temi, v kateri živijo, temi vojne in krutosti (...) vsi molimo z njimi in za njih". Pridigo je končal z besedami "Kristus je vstal" v ukrajinščini.