Sorodna novica Andrej Šifrer: Na trenutke izgubiš kompas prioritet

Andrej Šifrer se je rodil 1. maja 1952, tako danes praznuje 70. rojstni dan. Slavljenec je na slovensko glasbeno prizorišče stopil leta 1977 s singlom Zoboblues, ki ga je napisal med vračanjem od zobozdravnice Štefke, ki je "imela izjemno lepe rjave oči in se je spraševal, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo prišel v situacijo, da bi se vanje zaljubil".

Skladbo, ki jo je zaigral svoji prvi oboževalki, mami Pavli, ki je bila navdušena, naj bi posnel za TV Slovenija, a jo je producent pomotoma poslal na radio. Tam so mislili, da je prišla nova pesem, tako pa so jo začeli predvajati. Slišal ga je tudi takratni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik, ki je glasbenega avtorja želel spoznati.

Med srečne okoliščine, ki so določile njegov poklic, glasbenik sicer prišteva več stvari: prijateljstvo z Aleksandrom Mežkom, ki je bival v Angliji, lastno poznavanje glasbe takratnega časa, iz katere si je kot vzornike vzel poete s kitaro, kot so Neil Young, Jackson Brown in Joni Mitchell, ter ustvarjalno spodbudo Staneta Sušnika, ki je bil takrat edini poznavalec tega področja. Delal je tudi na Radiu Študent, kjer je predvajal glasbo po svojem izboru, leta 1977 ga je zaznamoval tudi pojav panka. "Bil sem neki prvi glasnik panka, čeprav ga v moji glasbi ni zaslediti. Se mi je pa ta revolucionarna ideja zdela odlična," je povedal Šifrer, ki je potem svojo pot nadaljeval na drugem programu Radia Slovenija.

"Poklic ni tisto, za kar se izšolaš, ampak tisto, za kar si poklican"

Konec leta 1977 je na povabilo enega od Mežkovih spremljevalnih glasbenikov, Dava Cooka, v Londonu posnel prvenec Moj žulj, ki ga je koncertno predstavil januarja 1978 v Ljubljani še pred uradnim izidom. Prelomnica, ki je "sprožila požar", pa je bila dvojna plošča Ideje izpod odeje iz leta 1981, ki mu je prinesla tudi po 40 koncertov mesečno. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.

"Nekateri pravijo, da ploveš na valovih usode, kakor koli že to imenujemo. A zagotovo gre za to, da se je nekaj različnih studenčkov zbralo v deročo reko," je o tem, kako je s študija prava zašel v glasbo, za STA povedal Šifrer. "Poklic ni tisto, za kar se izšolaš, ampak tisto, za kar si poklican," je prepričan avtor številnih ponarodelih skladb, ki si je leta 1983 zaradi prenasičenosti vzel nekaj let oddiha. V svoji dolgoletni karieri je sicer nanizal več kot ducat plošč, med njimi je bil tudi album Hiti počasi iz leta 1990, ki ga je posnel v zibelki kantrija, v Nashvillu.

"Pesmi so kot moj otroci, nekatere so malo bolj poredne, druge pa malo manj, vsaka pa nosi neko sporočilo stanja takratnega časa," je povedal za Radio Slovenija ... in da ima do zdaj posnetih več kot 170 pesmi, mednje spadajo tako njegove kot tudi tiste, ki jih je napisal za druge. Številne uspešnice, ki so zaznamovale generacije poslušalcev, so tudi Moje miške, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Uspavanka za Evo, Vse manj je dobrih gostiln in Za prijatelje.

Posebnih načrtov v tem trenutku nima

Zadnja plošča, ki jo je izdal, je bila leta 2019 Adrenalin s koncerta v Cankarjevem domu, ki ga je pripravil ob 40-letnici izida prvega singla Zoboblues oziroma prvega albuma Moj žulj. Posebnih načrtov v tem trenutku nima, ker se stvari v njegovem življenju, kot pravi, dogajajo same od sebe. Počasi sicer nabira nove pesmi, a nova plošča bo izšla, ko bo za to čas, ker "nič ne gre na silo".

Rojstni dan bo koncertno slavil 17. septembra na gradu Khislstein v Kranju. Pred tem bo 25. avgusta v Prešernovi hiši razstavil svoje koncertne fotografije ter srebrne, zlate in platinaste plošče. Med koncerti, ki jih še načrtuje, sta tudi nastop 30. junija na mariborskem Lentu in 27. avgusta v Tržiču.