"Po vseh imenih za kmetijskega ministra, ki so krožila, je Irena Šinko kar pozitivno presenečenje," je v izjavi za medije v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Upajo, da bo imela nova vlada posluh za kmete, ki so najšibkejši člen v prehranski verigi, ter pričakuje tudi regulacijo zaradi povečevanja stroškov, ki mu rast odkupnih cen ne sledi.

"Menimo, da s svojim delom pozna resor, je iz stroke, pozna tudi nomotehnične zadeve. Je pa od nje same odvisno, kako bo resor vodila, pomembno bo tudi, kakšna bo usmeritev stranke, v katere kvoti je," je dodal.

Koalicijska pogodba je po njegovem mnenju razmeroma ohlapna, tako da daje možnost delovanja v različne smeri. "Kmetje smo najšibkejši člen v tej verigi, smo pred težkimi in hudimi izzivi ... Želimo si, da bi vlada dala podporo najšibkejšemu členu, kajti sami smo skoraj nemočni," je poudaril.

"Želimo si, da bi imeli od tega nekaj tudi pridelovalci hrane, da se nam bo izplačalo pridelovati, da bomo z veseljem obdelovali slovensko zemljo in da bodo imeli potrošniki kakovostno hrano po zmerni ceni," je dejal. Žveglič kot prva izziva vidi nadaljevanje usklajevanj z Evropsko komisijo glede strateškega načrta skupne kmetijske politike in ureditev razmerij v prehranski verigi. Pri tem so kmetje pred velikimi izzivi, pravi Žveglič. "Vhodni stroški se nam nenormalno dvigujejo, odkupne cene temu ne sledijo in treba bo narediti tudi kakšne regulative," meni.

"Z izbiro smo zadovoljni"

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je za sredni izdaji časopisov Dnevnik in Večer izbiro Irene Šinko ocenil kot dobro. "Po vsem tem, kar smo gledali in poslušali zadnje tedne, smo z izbiro na koncu celo zadovoljni," je dejal in dodal, da je bila Šinko kot direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov načelna ter da si želijo, da bo takšna tudi kot ministrica. Poudaril je, da si kmetje želijo, da kot pomemben člen prehranske verige ne bi bili zapostavljeni. "O strokovnem znanju Irene Šinko ne dvomimo, saj ima izkušnje in tudi univerzitetno izobrazbo iz zoologije. Kar nas skrbi, sta njena politična moč in vpliv. Predvsem to bo potrebovala," je za Večer dejal Medved.

Agrarni ekonomist Emil Erjavec je za Dnevnik ocenil, da je izbira Irene Šinko "nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo slovenskemu kmetijstvu", saj da zelo dobro pozna področje, je delavna, zna biti tudi ostra. Med njenimi slabostmi pa je omenil pomanjkanje vizije in evropskih izkušenj. Ključna se mu zdi izbira državnih sekretarjev, ki bi morali biti strokovnjaki, ne politiki, meni tudi, da sta organiziranost in način delovanja kmetijskega ministrstva "precej šibka, komunikacija pa slaba".

Koalicijska pogodba na področju kmetijstva navaja, da bodo spodbujali trajnostno in ekološko kmetovanje, podpirali mlade, ki vstopajo v kmetovanje, ekoturizem in uporabo novih tehnologij ter da bodo zmanjšali rabo in okrepili nadzor nad rabo fitofarmacevtskih sredstev in spodbujali večji delež samopreskrbe, prav tako bodo podprli ukrepe za bolj humano ravnanje z živalmi.

Nova koalicija namerava tudi spodbujati trajnostno kmetijstvo, načrtuje pospešeno prilagajanje učinkom podnebnih sprememb in krepitev kratkih (zelenih) dobavnih verig. Lokalnim kmetovalcem bodo glede na pogodbo omogočali večjo dostopnost možnosti prodaje pridelkov lokalnim kupcem, s čimer bodo dobavne verige skrajšane in bo manj posrednikov, s tem pa se bo olajšalo tudi prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam. Predvideno je še, da bodo sredstva EU-ja poleg v zeleni prehod in digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja ciljno usmerili tudi v digitalizacijo kmetijskega sektorja.

Tožilci pozdravljajo koalicijsko pogodbo

Društvo državnih tožilcev Slovenije pozdravlja koalicijsko pogodbo strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora že nestrpno pričakujejo, opozarjajo še na zastarelost zakona o kazenskem postopku. Koncept enovitega tožilca bi še premislili, znova pa opozarjajo na strahovito kadrovsko podhranjenost tožilstva.

Predsednik društva Boštjan Valenčič pozdravlja vsa prizadevanja izvršilne in zakonodajne veje oblasti v smeri izboljšav delovanja pravosodnega sistema. Pri tem si želi, da se upošteva mnenje pravne znanosti in stroke ter da so posegi plod raziskovalnega dela strokovnjakov in dognanj sodne prakse.

Glede instituta enovitega tožilca so v tem trenutku odprta še številna vprašanja, je za STA povedal Valenčič. Čeprav so spremembe dobrodošle, bo treba te dileme predhodno rešiti. S tem v povezavi bi bilo smiselno poudariti tudi idejo o specializiranem sodišču, ki bi bilo stvarno pristojno za najtežje delikte s področja gospodarskega kriminala, korupcije in organizirane kriminalitete.

Zastarelost zakona o kazenskem postopku

Društvo že dalj časa opozarja tudi na zastarelost zakona o kazenskem postopku, ki je potreben vsaj prenove, čeprav bi v društvu raje videli, da se spiše na novo. Veljavne procesne določbe namreč ne omogočajo hitrega postopanja, predvsem v kazenskih postopkih z večjim številom obtožencev, težjih gospodarskih in korupcijskih zadevah ter zadevah z mednarodnim elementom. "Med drugim bi se tako izognili zastaranju kazenskega pregona v številnih odmevnih kazenskih postopkih," je ocenil Valenčič.

Nestrpno pričakujejo tudi spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, na pomanjkljivosti te zakonodaje tožilci opozarjajo že vrsto let. Zakon bi bilo smotrno prenoviti na način, da bi omogočal odvzem vsakršnega premoženja, katerega zakoniti izvor ni dokazan. Stvarno pristojnost zakona bi v društvu razširili na vsa sodišča v državi in jim omogočili, da tistim z nedokazanim izvorom premoženja lahko naložijo plačilo ustrezno odmerjenega denarnega zneska. Zakon so v društvu že spisali in ga poslali na ministrstvo za pravosodje, vendar odziva do zdaj še niso prejeli.

Valenčič znova opozarja na strahotno kadrovsko podhranjenost državnih tožilstev, od vlade pričakujejo takojšnje imenovanje že izbranih kandidatov. Ob tem še menijo, da je treba v zakonodajo vgraditi varovalko, ki bo izvršilni veji oblasti onemogočala poseganje v postopek izbire strokovnjakov, ki naj postanejo državni, pa tudi evropski delegirani tožilci.

Ne nazadnje pa je končno treba urediti status državnega tožilca, upoštevaje nezdružljivost funkcije, in zagotoviti ustrezne materialne pogoje za poglobljeno in učinkovito delo organa pregona, je sklenil.