Gostje Tarče so bili podjetnik Ivo Boscarol, poslanec Levice Miha Kordiš, nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, Matevž Frangež iz stranke SD in prihodnji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Miha Kordiš, Levica, je v uvodu povedal, da lobiji v državi, ki se kritično odzivajo na koalicijsko pogodbo, branijo svoje privilegije. "Vlada je zelo jasno zastavila svoje prioritete in te so, da se država vrne ljudem, tudi z razporeditvijo ustvarjenega bogastva, ki je bilo prepuščeno trgu in privilegiranim posameznikom, do ljudi, ki so ga ustvarili, pa ni zares prišlo," je povedal in dodal, da je to temeljna zaveza, ki jo v naslednjih štirih letih želijo izpolniti.

Podjetnik Ivo Boscarol je nadaljeval: "Vse, kar v Sloveniji državljani zaslužimo, je na neki način že obdavčeno, obresti, dohodnina. Vse, kar smo zaslužili, je obdavčeno. In potem ker smo narod varčevalcev, tisto, kar nam ostane, nekam investiramo. In zdaj bi vse tisto, kar smo ljudje ustvarili v svojem življenju, bomo morali kot svoje premoženje deklarirati in plačati davek na to, kar imamo, ne na to, kar smo zaslužili." Če na koncu leta, tako Boscarol, ne bomo imeli denarja za plačilo davka na to premoženje, nam bo država nekaj vzela, to je prikrit način nacionalizacije, je menil.

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da večina evropskih držav davka na premoženje nima, ima pa davek na nepremičnine. "Koalicijska pogodba med tema dvema pojmoma niti ne ločuje, danes, ko smo lahko poslušali prihodnjo ministrico za javno upravo, ki je že razlagala, da tega davka še ne bo v tem mandatu, tudi ni bilo mogoče razumeti, ali gre za progresivni davek na premoženje, na nepremičnine, ali govori o obojem," je poudaril in dodal, da v tej koalicijski pogodbi "levica ne ve, kaj dela levica". Država z davčno politiko po njegovih besedah ljudem sporoča, kako naj se obnašajo. "Če prek davkov sporočaš, da nima smisla dajati na stran, si ustvariti premoženja, ki pomeni marsikomu varnost, če zboli, se upokoji, potem sporočaš, da je zaželeno, da ves denar zapraviš, tudi za neumnosti, če je treba," je navedel.

Matevž Frangež iz SD-ja je opozoril, da pred družbo stojijo resni izzivi. "Imamo vrsto potreb, na katere nimamo odgovora, tipičen primer je sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega še nismo zagotovili potrebnega vira," je dejal in dodal, da v gospodarstvu opozarjajo, da Slovenija čezmerno obdavčuje delo. "Po obdavčitvi dela smo visoko nad povprečjem EU-ja, po obdavčitvi premoženja pa izrazito pod povprečjem," je navedel. Frangež je še povedal, da so idejo o obdavčitvi nepremičnin prevzeli od slovenskega nepremičninskega združenja, o konkretnih rešitvah pa se bodo še dogovorili.

Janez Šušteršič je dejal, da če je vsak, ki poda kritično mnenje do koalicijske pogodbe, od koalicije proglašen za lobi, "potem to ni dialog, potem je to točno tisto, čemur ste ves čas govorili janšizem". "Izračun stroškov pričakovanj načrtov koalicijske pogodbe, ki ga je za Tarčo naredil nekdo z ministrstva za finance, bi lahko ta izračun naredil tudi za koalicijo."

Miha Kordiš je dejal, da Šuštaršič v studiu nastopa kot politik in ne kot finančni strokovnjak, spomnil je, da je sodeloval kot finančni minister v drugi vladi Janeza Janše. "Pravičnejšo obdavčitev premoženja in prerazporeditev družbenih virov poznajo v vseh razvitih zahodnih državah." Kot je dodal, so se v prihodnji koaliciji zavezali, da bodo prekinili 30-letno prakso, po kateri država jemlje ljudem in daje bogatim. "Imamo 20.000 posameznikov v tej državi, ki razpolagajo z milijoni oziroma z več kot polovico vsega premoženja, ki v državi obstaja. Imamo pa milijon ljudi, ki premoženja praktično nima. To je globoko nepravično. Edino pošten in solidaren premoženjski davek lahko naglasi to neenakost."

Ivo Boscarol je dejal, da bodo glede na koalicijsko pogodbo nepremičnine štirikrat obdavčene. "Prvič, ko jih kupite, drugič, ko jih dajete v najem, tretjič, plačali boste davek na nepremičnino in četrtič – davek na premoženje." Boscarol se je strinjal s Frangežem, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno. A je opozoril, da je v koalicijski pogodbi predvidena ukinitev davčne kapice na kadre, ki so gospodarstvu najbolj potrebni, da ustvarjajo visoko dodano vrednost. "Določene stvari so v konfliktu in bi bilo zanimivo izvedeti, katere boste res uporabili in katere so v pogodbi zaradi političnih všečnosti."

Matevž Frangež je spomnil, da je vlada v odhajanju sprejela zakon o dohodnini, ki je povzročil 800-milijonsko luknjo v proračunu.

"Nimamo sredstev za dolgotrajno oskrbo, nimamo sredstev za geriatrijo, nimamo sredstev za to, da upokojenci, ki niso sposobni skrbeti zase in si ne zmorejo plačati doma za ostarele, nimajo ustrezne nege," pa je povedal prihodnji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in dodal, da je treba pobrskati med vsemi mogočimi viri sredstev, da bi lahko zagotovili "temeljno in močno javno zdravstvo". Dodal je, da mora biti zdravstveni sistem takšen, da bodo zdravniki z veseljem delali v lastnih ustanovah tudi popoldne.

Kordiš je dejal, da je koalicija v zavezah glede zdravstva popolnoma enotna, kot so enotni v tem, da bodo ločili javno zdravstvo od zasebnega. "Začeli bomo s tem, da vsakomur zagotovimo zdravnika. Tistim, ki so brez osebnega zdravnika in jih je kar 130.000, in s skrajševanjem čakalnih vrst. Prvo mesto pri skrajševanju vrst in zagotovitvi družinskega zdravnika zavzema javno zdravstvo." Kordiš je dejal, je za stabilizacijo razmer v zdravstvu predviden interventni zakon, ki bi lahko bil pripravljen v prihodnjih mesecih.

Da ima zdravstvo premalo denarja, se je strinjal tudi Boscarol. "V koalicijski pogodbi ste zapisali, da bo del proračuna namenjen tudi novemu telesu za preprečevanje korupcije, s čimer se verjetno vsi strinjamo. Veliko zdravnikov je v zadnjih letih opozarjalo na korupcijo v zdravstvu, predvsem v dobaviteljski verigi." A Boscarol je ob tem Bešiča Loredana vprašal, kako dosledna bo do preganjanja korupcije nova vlada, tudi če bo dobaviteljska hobotnica povezana s strankami koalicije.

Bešič Loredan je odvrnil: "Kar se korupcije tiče, gremo do konca." Dodal je, da se mora v sistem povrniti denar, ki se porazgubi po različnih interesnih skupinah, da se ga nameni zdravljenju. Učinki boja proti korupciji v zdravstvu pa bodo lahko vidni čez nekaj let.

Politično kadrovanje v svete zavodov in drugam
"Zastavili smo profesionalizacijo organov nadzora in zdravstvenih sistemov," je povedal Matevž Frangež, da bo konec političnega nastavljanja po zdravstvenih zavodih, in dodal, da zagovarjajo certificiranje članov upravnih in nadzornih svetov zdravstvenih zavodov. Kaj bodo na to rekli SD-jevi kadri, je vprašala voditeljica. "To je karierni izziv za vsakega od njih," je odvrnil.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja

Šušteršič je dejal, da se strinja, da je dopolnilno zavarovanje "neka čudna reč, ki jo je treba spremeniti". Povedal je, da ko se govori o ukinitvi, pogreša jasno sporočilo, od kod bo teh 600 milijonov prišlo in da to pomeni, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potem moral plačevati zdravstvene storitve v 100 odstotkih. "Če tega ne naredimo, bodo ljudje iz žepa plačevali te odstotke," je sklenil in dodal, da dopolnilno zavarovanje ni največja težava zdravstvenega sistema, pač pa je to način finančnega upravljanja.

"Gospod Šušteršič je približno toliko kvalificiran, da govori o zdravstvu kot o financah, glede na to, kaj danes tukaj poslušamo," se je odzval Kordiš na izvajanje Šušteršiča, ki je na to pripomnil: "Torej sem odlično kvalificiran."

Po Kordiševih besedah je zelo jasno, kaj pomeni ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da je teh 600 milijonov evrov treba nadomestiti. Na mizi je že bila rešitev, tako Kordiš, da se ta znesek prenese v obvezno zavarovanje in se temu primerno popravijo prispevne stopnje. "To je ena izmed poti, ki na solidaren in pravičen način uredi dodatne dohodke v javno blagajno," je navedel in kot drugo možnost omenil solidarnostno dajatev "plačila iz žepa", pri kateri bi upokojenec z minimalno pokojnino plačal pet evrov, menedžer z veliko plačo pa 100 ali 200 evrov.

Bo Levica zdržala do konca mandata?
"Če bo vlada zdržala pri svojih zavezah do ljudi in glede na to, da smo te zaveze pripravili skupaj in jih danes tudi skupaj predstavljamo javnosti, sem in ostajam zelo optimističen," je odgovoril Kordiš in dodal, da je državo treba vrniti ljudem "od njenega demokratičnega ustroja do gospodarstva".

Šušteršič pa je dejal, da je bilo med oddajo veliko slišati o velikih načrtih koalicije obdavčenja bogatih. "Za to koalicijo bo zelo težek trenutek, ko bodo ljudje v Sloveniji spoznali, koga vse ima ta koalicija za bogate in za koga vse misli, da mu lahko še kaj pobere," je pristavil in dodal, da bo to "soočenje z realnostjo, tudi za tiste, ki so to koalicijo volili".

Bešič Loredan je zatrdil, da bo vlada zdržala celoten mandat. "Imamo prvič priložnost s takšno večino in s podporo predsednika vlade, da uredimo zdravstvo, ki ga ni uspel še nihče urediti. To je zapisano, vemo, kaj smo pisali in kakšna je pot tja, trdno verjamemo, da nam bo uspelo," je povedal.

Boscarol je v sklepnih besedah poudaril, da se bodo odslej "dajale koncesije za univerze samo še za tiste programe, ki jih državne univerze nimajo". To po njegovih besedah pomeni ukinjanje "konkurence med visokošolskimi ustanovami in pomeni, da bomo imeli nekompetentno znanje". Glede tega, ali bo koalicija zdržala celoten mandat, je dejal, da bi jim priporočal, naj ne hitijo s spremembo zakona o javnih zbiranjih in demonstracijah, ker "Slovenci smo dejansko občutljivi na nepremičnine in na premoženje in se zna hitro zgoditi, da bodo pred parlamentom biciklisti zamenjali bicikle za kakšne sekire ali pa vile".

Frangež meni, da so obeti dobri, obenem novo vlado čakajo zelo težke naloge in veliki izzivi. "Vse, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, ne bo nujno financirano iz proračuna." Kot je dejal, je takšen primer izgradnja 20.000 stanovanj, ki jo nameravajo zagotoviti s 60 milijoni iz proračuna, preostala sredstva bodo pridobili s smotrno uporabo drugih razpoložljivih povratnih in nepovratnih virov. "To je model, da državo peljemo naprej. Smer je jasna: zeleni prehod, digitalizacija, dvig dodane vrednosti, več inovativnosti, bolj solidarna in pravična družba."