Moški je okužen z zahodnoafriško različico opičjih koz, ki ima blažji potek bolezni. Epidemiologi so že začeli iskati tesne stike z obolelim, da bi zamejili širjenje bolezni po državi.

"Včeraj popoldne smo dobili klic zdravnika iz ambulante, ki je sprejel osebo, ki bi glede na klinične znake in kožne spremembe lahko spadale med okužene z opičjimi kozami," je pojasnila Tatjana Avšič Županc, vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. "Izvedli smo diagnostiko s tremi PCR-testi, potrdili diagnozo in svojo najdbo sporočili zdravniku ter epidemiološki službi. Vzorec je zdaj v sekvenciranju."

Opičje koze epidemiološko lažje obvladljive kot covid-19

Kot je pojasnil Mario Fafangel, epidemiologi zdaj iščejo ljudi, ki so bili v tesnih stikih z obolelim, da bi čim bolj zamejili širjenje opičjih koz v Sloveniji. "Bolezen se prenaša s tesnimi stiki, to je občutljivo epidemiološko delo," je pojasnil.

Fafangel je ob tem dejal, da je bolezen epidemiološko lažje obvladljiva kot covid-19. Prav tako nima latentnega obdobja, kar pomeni, da oboleli ni kužen med inkubacijsko dobo, temveč šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi. Pri obolelem moškem so se prvi simptomi razvili po vrnitvi v Slovenijo. "Pri covidu-19 smo skušali omiliti, ne ustaviti epidemije, tukaj pa ustavljamo prenose. Z dobrim ozaveščanjem o načinu prenosa jih bomo ustavili."

Bolezen je precej manj prenosljiva kot covid-19, prav tako to ni nov virus, zato je stanje precej drugačno kot ob pojavu novega koronavirusa, ki ni bil poznan in za katerega epidemiologi niso vedeli, kako se prenaša. "Tu pa imamo številne izkušnje iz predhodnih izbruhov, ki so že bili," miri Fafangel.

Značilni simptomi opičjih koz

Fafangel je pozval, naj bodo ljudje pozorni na značilne simptome opičjih koz, "kot sta izpuščaj na genitalnem predelu, vročina". Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske infekcijske klinike, je dodatno pojasnila, da se bolezen začne z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom, nato se po dveh dneh na koži začnejo pojavljati izpuščaji. "Najprej kot madeži, nato nastanejo mehurčki, ki počijo. Na mestu nastane ranica, naredijo se kraste, in ko te odpadejo, oseba ni več kužna." "Če ima oseba respiratorne znake bolezni, so kužni tudi izločki iz dihal," je dodala.

Tudi Tatjana Lejko Zupanc je poudarila, da večjih zapletov pri zahodnoafriški različici ni pričakovati, razen če se pri okužbi razvijejo dodatni zapleti. Tako je na primer mogoče, da se izpuščaji zagnojijo. Kot je še poudarila, je pomembno, da se okuženi oziroma ljudje s simptomi zavedajo pomena ukrepov, saj se posledično bolezen ne bo širila, temveč se bo zamejila pri prvih nekaj primerih. Okuženi naj bi tri tedne ostali doma v izolaciji oziroma toliko časa, dokler se kraste opičjih koz ne posušijo in odpadejo.

Tatjana Lejko Zupanc je še poudarila, da je pri tej varianti virusa, ki trenutno kroži med ljudmi, smrtnost izredno nizka. "Kljub imenu in ob pogledu na slike bolezen ne pomeni večjega tveganja za zdravje. Lahko pa te kožne spremembe puščajo grde brazgotine, zato je res pomembno, da se osebe z znaki in simptomi izogibajo tesnim stikom z drugimi."

Sorodna novica V Evropi je za zdaj največ potrjenih primerov opičjih koz v Španiji

Bolj ogroženi otroci in nosečnice

Bolezen je bolj neugodna za bolnike, ki imajo hudo motnjo imunskega sistema, bolj so ogrožene tudi nosečnice in majhni otroci, zato okuženim odsvetujejo stike z ogroženimi skupinami.

Prav tako bi se oboleli med okužbo morali izogibati stikom s svojimi hišnimi ljubljenčki, zlasti z glodavci, ki se z virusom lahko okužijo in bi bili lahko "rezervoar" za nadaljnje širjenje okužb.

Ali virus pogosto mutira?

Kot je pojasnila Avšič Županc, je to DNA-virus, drugače od SARS-a, ki je RNA-virus. Mutacije tega virusa so v primerjavi z drugimi virusi zelo redke. "Za zdaj je delež mutacij minimalen. Seveda pa ne vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Vsekakor pa to ni primerljiv virus z RNA-virusi."

Smrtnost pri zahodnoafriški različici opičjih koz zelo nizka

Avšič Županc je ob tem pojasnila, da obstajata dve genetski različici virusa: zahodnoafriška, ki ima klinično blažji potek, veliko manjšo smrtnost in je približno enoodstotna, in centralnoafriška oziroma različica kongoškega bazena, ki ima klinično težji potek, tudi smrtnost je nekoliko višja. "Pri tej osebi smo za zdaj dokazali zahodnoafriško različico, tako kot vsi drugi evropski laboratoriji pri vseh primerih v Evropi do zdaj."

Avšič Županc je pojasnila, da je do nedavnega virus opičjih koz spadal med eksotične viruse. "Ti virusi so endemični, povzročajo v glavnem okužbe v osrednji in zahodni Afriki. A okužba se je med ljudmi zdaj razširila tudi v Evropo in na druge celine, v Severno Ameriko, Avstralijo, Azijo." To se je v preteklosti že dogajalo, do zdaj so bili posamični primeri opisani v Združenem kraljestvu. Manjši izbruh je bil tudi v ZDA.

"Tokrat gre za širše širjenje okužbe virusa s človeka na človeka. Naš laboratorij je že leta 2003, ob prvem izbruhu opičjih koz v ZDA, uvedel diagnostiko za dokazovanje opičjih koz." Pred tremi leti, ob zadnjem vnosu virusa v Združeno kraljestvo, Singapur in Izrael, so v laboratoriju katedre za mikrobiologijo in imunologijo vnovič preverili kontrolo diagnostike in ugotovili, da je ta zelo kakovostna.

Trenutno v laboratoriju ne preučujejo nobenega drugega vzorca. Zdravniki so obveščeni, da je morajo laboratorij predhodno poklicati za dodatna navodila. Testiranje je smiselno le za tiste, ki so bili v tesnem stiku z okuženim in imajo kožne spremembe.

Cepiva in zdravila proti opičjim kozam

Proti opičjim kozam se posameznik lahko zaščiti z dvema vrstama cepiv. To je cepivo proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, in cepivo, ki je registrirano za obe bolezni. Lejko Zupanc meni, da bi bilo smiselno cepiti ljudi, ki so najbolj na udaru, torej predvsem laboratorijske delavce. "Cepiva zaenkrat še nimamo," je dejala Lejko Zupanc. Za zdravilo Tecovirimat, ki je registrirano za črne koze, po njenih besedah potekajo pogajanja, saj ga trenutno nimamo. "Cidofovir imamo, če ga bo treba uporabiti."

Kot je spomnila Tatjana Lejko Zupanc, je leta 1971 izbruhnila epidemija črnih koz na Kosovu, zato je bilo pozneje precepljeno celotno prebivalstvo. "Ta populacija je mogoče še malo zaščitena. Cepivo proti črnim kozam je živo cepivo in ni primerno za imunsko šibkejše ljudi in tiste, ki bi ga najbolj potrebovali, z njim ne smemo cepiti." Za zdaj ne bodo na široko propagirali pomena cepljenja, je še dodala.

Mojca Gobec, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb, je dejala, da na ministrstvu za zdravje budno spremljamo razmere z opičjimi kozami, odkar je bil prvi primer bil prepoznan v Veliki Britaniji in nato tudi v drugih državah EU-ja.

"V Sloveniji smo pravočasno odkrili prvi primer in ustrezno ukrepali," je dejala Mojca Gobec in poudarila, da je grožnja za javno zdravje v primeru opičjih koz relativno majhna. "A moramo narediti vse, da prekinemo prenos okužbe, zato je pomembno, da spoštujemo ukrepe. O tej temi bodo spregovorili na generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije, ki se je udeležuje tudi minister Janez Poklukar."

Andrej Trampuž: "K sreči virus ni nevaren"

Virus opičjih koz se bo, kot kaže, razširil po vsem svetu, je za Radio Slovenija povedal infektolog Andrej Trampuž. Širjenje primerov opičjih koz zunaj Afrike namreč pomeni, da se je virus spremenil in pridobil novo lastnost – da se prenaša s človeka na človeka. "K sreči virus ni nevaren, vsaj ne za zdrave ljudi, zato ne bo prišlo do pandemije oziroma do podobnih situacij, kot smo jim bili priča pri koronavirusu." A Trampuž vseeno opozarja, da je to nova bolezen v našem okolju, zato je pomembno, da jo hitro prepoznamo, bolnike čim prej izoliramo in tako poskrbimo, da se bolezen ne prenaša naprej.

Opičje koze se na začetku bolezni kažejo kot črne koze, pojasnjuje Trampuž. "Imamo vročino, bolečine v mišicah in sklepih. Drugi ali tretji dan nastanejo izpuščaji oziroma mehurčki, ki se pojavijo po celem telesu. V naslednjih dneh se počasi posušijo, nato kraste odpadejo." Opičje koze načeloma ne puščajo posledic, le izjemoma lahko prizadenejo notranje organe, kot so pljuča ali možgani. "A v vseh primerih, ki smo jih obravnavali v zadnjem času, v Evropi jih je približno 130, ni niti enega hujšega poteka bolezni," miri Trampuž.