Kot je pojasnila strokovnjakinja WHO-ja Rosamund Lewis, je aktualno kopičenje primerov opičjih koz v državah, kjer te bolezni doslej niso zaznavali, sicer skrb vzbujajoče, a vendarle tveganje za javnost ostaja nizko. "Ta izbruh lahko zajezimo," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Med zdaj že 18 neafriškimi državami, kjer so v prejšnjih tednih potrdili opičje koze – zadnji sta se jim danes pridružili še Slovenija in Češka, ki verjetno v statistiki WHO-ja še nista zajetati – , je za zdaj najbolj prizadeta Španija, kjer je potrjenih več kot 30 primerov, še okoli 40 jih preverjajo, sledi ji Združeno kraljestvo, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Sorodna novica V Sloveniji potrjen prvi primer opičjih koz. Bolezen ne pomeni večje nevarnosti za zdravje.

V obeh državah dnevno zaznavajo po več novih primerov, ki niso več povezani s potovanji v tujino, ampak gre za lokalne prenose. V Združenem kraljestvu so sicer prvi v Evropi potrdili primer opičjih koz, in sicer pri moškem, ki je nedavno prišel iz Nigerije, kjer je ta bolezen endemična.

V Španiji pa medtem kot možen izvor večjega skupka okužb že nekaj dni preiskujejo festival Maspalomas, ki je od 5. do 15. maja potekal na priljubljenem turističnem otoku Gran Canaria in se ga je udeležilo okoli 80.000 ljudi iz Španije in drugih držav.

V več državah, tudi Sloveniji, so namreč prve primere opičjih koz potrdili prav pri moških, ki so se nedavno vrnili s Kanarskih otokov.

Nemške zdravstvene oblasti so medtem predlagale 21-dnevno izolacijsko obdobje za okužene z virusom opičjih koz, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je dejal, da je v zgodnjih fazah epidemije potreben močan in hiter odziv. Po njegovih besedah bi morala biti 21-dnevna karantena odrejena tudi tistim, ki so bili v stiku z okuženimi.