Indijski delavci, ki spijo na tleh v tovarniškem skladišču. Prizori, ki bi jih pripisali državam tretjega sveta. A je delavska realnost čisto blizu nas – v obratu za pakiranje rib na Kozini.

Lastnica podjetij Marinblu in Selea, družina Šuštar, ima zaposlenih kakšnih 20 delavcev. Svojo zgodbo nam zaupa – imenujmo ga Sead. Ne želi se izpostavljati. Iz Bosne so ga pripeljale obljube Šuštarjevih – 40-urni delovni teden, največ 20 plačanih nadur. A že kmalu ga je udarila realnost agencijskih delavcev.

"Že prvi mesec, januarja, sem imel nadure, a nakazila na račun ni bilo. Plača je bila bistveno nižja, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Februarja sem delal po 12 ur na dan v povprečju, pa sem imel še nižjo plačo. Če že kaj malega izplačajo za nadure, je to na roko. Ko sem naredil 100 nadur, so mi dali 80 evrov na roko. S tem da nam odbijejo za malico, za delovno vizo, zdravstvene preglede, Rosana Šuštar nam je odbila vse, kar bi moral plačati delodajalec," razkriva Sead.

V službi 40 ur skupaj

Nedelje, prazniki, noč, prosti čas, bolniška – za Šuštarjeve nič ni sveto, ob vsaki uri nas kličejo, naj pridemo delat, pripoveduje naš sogovornik. Njegov najdaljši delovnik je bil maraton izčrpanosti: "Najprej sem delal v proizvodnji šest ur, nato sem naložil kombi in peljal ribe v 800 kilometrov oddaljeno Prago. Na Kozino sem se vrnil opolnoči, vsega skupaj 30 ur neprekinjenega dela. Ob enih ponoči sem prišel domov, ob petih zjutraj sem že moral začeti razvažati ribe po Sloveniji. Da nisem zaspal za volanom, sem se po telefonu pogovarjal s sorodniki."

Koliko je plačan na uro, nas zanima.

"Največ 3,9 evra. Na kulturni praznik, denimo, sem delal neprekinjeno 21 ur, vmes sem imel en 30-minutni odmor za malico in eno 10-minutno pavzo. Februarja sem v 20 delovnih dneh opravil skupaj 238 ur, a so mi jih obračunali le 152. Ostalih nadur nisem dobil plačanih. Dobil sem pojasnilo, da so mi odbili za zdravniški pregled, dovoljenja, takse," pripoveduje Sead.

Stalni nadzor kamer

V podjetju vlada popolni nadzor nad delavci. Nenehno so pod videonadzorom, prek aplikacije Viber so deležni opominov in graj. "Ko delate 12 ur stoje, se ne smete niti nasloniti, niti za minuto, slikajo in pošljejo na mobitel fotografijo in vprašanje, zakaj delo stoji," razlaga sogovornik.

Sliši se skoraj neverjetno, a je resnično. Navajamo samo nekaj takih opozoril (fotografije zajemov telefonskih zaslonov hranimo v uredništvu): "Zakaj se pogovarjajo?", "Nimate še sita, nekateri niste oblečeni, kaj čakate, vsaka minuta šteje!", "Kaj delate, vsak meter folije je 0,5 evra!", "Lačen sem! Po malico se hodi med pavzo, ne hodit stokrat po malico, tudi če delaš 15 ur. Dejte zdržat, vsi smo v istem zosu."

"Popolna strahovlada prek videonadzora. Kamere te nadzorujejo, prostega časa ni, z nenehnimi klici posegajo v tvoje zasebno življenje, ti delavci so fizično, psihično, finančno, čustveno popolnoma izčrpani. Tukaj gre za evidentno situacijo sistematičnega izkoriščanja delavcev. Tako podjetje ne sme obstajati! In kar je še najbolj grozljivo, je to, da jih s premeteno manipulacijo poskušajo indoktrinirati, da so vsi v istem čolnu, torej lastnik (delodajalec) in delavci," pravi Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, ki je prejšnji teden na koprsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper podjetji Marinblu in Selea zaradi suma kršenja pravic delavcem.

Kako si Šuštarjevi predstavljajo isti čoln oziroma "isti zos", najbolje razberemo z njihovih profilov na družbenih omrežjih. Čoln da, a za njih razkošna križarjenja, zabave in pogostitve. Za pogosto brezimne delavce, ki so na urnikih dela označeni z "Ukrajinka 1", "Ukrajinka 2"pa tudi tako "spoštovanje". "Boris Šuštar je prišel v proizvodnjo, potegnil hlače do kolen, se obrnil proti nam in rekel, da ga lahko samo poljubimo na zadnjico," še vedno zgrožen pove Sead.

"Plačilo je poslovna skrivnost, delavci ne trpijo"

Šuštarjevi niso želeli pred kamero Televizije Slovenija, že dogovorjeni sestanek so odpovedali. Pisno pa zavračajo očitke.

"Pojasnjujem, da vsi naši delavci opravljajo delo v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Zavračam vaše navedbe o neizplačilu opravljenih nadur in o izvajanju nezakonitega videonadzora delavcev. Višina urne postavke in izvajanje politike zaposlovanja delavcev sodi v okvir poslovne skrivnosti poslovanja naše družbe, zato vam teh informacij ne moremo razkriti. Glede navedb, da naj bi bila v zadnjih treh letih delovna inšpekcija v družbi Selea, d. o. o., ugotovila številne kršitve, takšne navedbe zavračam. V preteklih letih so bili opravljeni številni inšpekcijski nadzori, pri čemer pa noben ni bil zaključen na način, da bi bila družba ali jaz kot odgovorna oseba spoznana za krive storitve kakršnega koli prekrška. V primeru ugotovitve kakršnih koli pomanjkljivosti pri izvajanju delovnega procesa, pa smo vedno spoštovali odrejene ukrepe pristojnih organov in izpolnili vse naložene obveznosti. Ostro pa zavračam insinuacije o obolevanju in fizični in psihični iztrošenosti v povezavi z delom v družbi Selea," je za TV Slovenija odgovorila direktorica Rosana Šuštar.

Inšpekcija ugotovila kršitve

Z delovne inšpekcije pa odgovarjajo, da so v preteklosti v podjetjih Marinblu in Selea opravili več nadzorov, med katerimi so ugotovili kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.

"Delodajalcu je bilo odrejeno, da mora voditi evidenco o delovnem času, odmoru in počitkih ter sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu," odgovarjajo na inšpektoratu za delo.