Documenta, ki poleg beneškega bienala velja za najpomembnejšo predstavitev sodobne umetnosti, se je znašla pod plazom kritik zaradi antisemitizma zaradi dela, ki ga je ustvaril indonezijski podtalni umetniški kolektiv Taring Padi in so ga odstranili le nekaj dni po odprtju. Na stvaritvi, naslovljeni Ljudska pravičnost, je bil med drugim upodobljen vojak s prašičjim obrazom, ovit v šal z Davidovo zvezdo in s čelado na glavi z izpisanim imenom izraelske obveščevalne službe Mosad.
"Gre za našo napako."
"V delu nam ni uspelo prepoznati antisemitskih elementov. (…) Gre za našo napako. Opravičujemo se za razočaranje, sram, frustracijo, izdajo in šok, ki smo ga povzročili gledalcem," so v četrtek zvečer v objavi na spletni strani Documente 15 zapisali člani kuratorskega kolektiva Ruangrupa, ki prav tako prihaja iz Indonezije.
Ministrica za kulturo Claudia Roth je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA že v četrtek pozvala k spremembam strukture umetniške razstave, kar pa dejansko pomeni, da želi nemška vlada imeti večji vpliv na Documento. Odgovorni morajo nemudoma poskrbeti, "da na Documenti ne bo razstavljenih nobenih nadaljnjih antisemitskih del," je zahtevala. Pozvala je tudi k "jasno določenim in dogovorjenim" odgovornostim. Umik nemške vlade iz nadzornega sveta Documente leta 2018 in ohranitvi financiranja iz zveznega proračuna je bila po besedah nemške ministrice za kulturo "huda napaka".
Osamljeno Sperlingovo stališče
Da gre "v tej razpravi za politiko, ne umetnost," pa je v preteklih dneh, ki so bili v znamenju burnih razprav, opomnil predsednik Documeta foruma Jörg Sperling, ki pa je zdaj bil primoran odstopiti. "Svoboden svet mora to prenesti," je dejal v preteklih dneh in dodal, da so sporno delo odstranili zaradi političnega pritiska. Po njegovem je šlo za karikaturo, za katero pa velja umetniška svoboda. "Umetnost je prinesla temo, ki je izven umetnosti: Odnos med Palestinci in Izraelci. Umetnost ne more rešiti tega problema in tega ne more storiti niti Documenta," je še dodal takrat. Preostali člani foruma so se ogradili od izjav zdaj že nekdanjega predsednika foruma.
Ob začetku Documente 15, ki je svoja vrata odprla 18. junija, je prvotno najbolj razburila predstavitev palestinske skupine The Question of Funding, ki je sprožila razpravo o antisemitizmu. Mohamed al Havajri, eden izmed njenih članov, v svoji seriji Guernica Gaza denimo združuje podobe napadov izraelske vojske na palestinsko ozemlje s klasičnimi motivi Jeana-Françoisa Milleta, Euganea Delacroixa, Marca Chagalla in Vincenta van Gogha. Naslov serije se seveda nanaša na znamenito sliko Guernica Pabla Picassa, ki jo je ustvaril leta 1937 kot odgovor na nacistično uničenje tega španskega mesta.
Očitki že nekaj mesecev pred odprtjem
Sicer so prvi očitki na račun Ruangrupe prišli v javnost že na začetku januarja letos, ko jo je na anonimnem blogu kritiziralo zavezništvo proti antisemitizmu. To je v svojem zapisu opozorilo, da je ta kuratorski kolektiv naravnan antisemitsko in da njegovi umetniki podpirajo kulturni bojkot Izraela.
Na očitke nekaterih judovskih organizacij, da so nekateri člani kuratorskega kolektiva tudi člani skupine BDS-a, ki se bori proti izraelski okupaciji palestinskih ozemelj, se je ob odprtju Documente odzval tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. "Izrael je dovoljeno grajati, a če mu odrekamo pravico do obstoja, prečkamo mejo dovoljenega. Bojkotiranje Izraela je že blizu zanikanja njegovega obstoja," je dejal.
Documento, ki se sicer vsakih pet let odvije v nemškem mestu Kassel, je tokrat mogoče obiskati do 25. septembra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje