Z imenovanjem 66-letne Claudie Roth na ministrsko mesto se je sploh prvič zgodilo to, da za kulturo pristojna ministrica ne pripada isti stranki kot kancler. Olaf Scholz prihaja namreč iz vrst SPD-ja, ki je koalicijo oblikoval z Zelenimi in Liberalnimi demokrati (FDP). Prav tako tokrat ministrica za kulturo prvikrat prihaja iz stranke Zelenih. Sicer je Roth prekaljena političarka, ki ima za sabo več visokih položajev, vključno z vodstvom stranke Zelenih, nazadnje pa je bila tudi podpredsednica spodnjega doma parlamenta.

Sorodna novica Od menedžerke rokovske zasedbe do vodje Zelenih: kdo je prihodnja nemška ministrica za kulturo?

V Nemčiji je kultura v osnovi v pristojnosti 16 zveznih dežel, zato minister oziroma pooblaščenec za kulturo ni član vladnega kabineta. Ministrska funkcija za kulturo je bila ustanovljena šele leta 1998.

2,1 milijarde evrov za kulturo v tem letu
Prejšnji ministrici za kulturo Moniki Grütters (CDU) je uspelo znatno povečati pomembnost te funkcije, prav tako se je v času njenega ministrovanja dramatično povečal zvezni proračun za kulturo. Za leto 2022 je vlada odobrila 2,1 milijarde evrov, kar je 73 odstotkov več kot leta 2013, ko je Monika Grütters nastopila funkcijo, piše The Art Newspaper.

Roth je že napovedala, da bo zagotavljanje povečanega financiranja umetnosti njena glavna prednostna naloga – še posebej glede na škodo, ki so jo ustanove utrpele v več zaporednih zaprtjih javnega življenja zaradi pandemije. Koalicijska pogodba vključuje tudi zavezo za razširitev programa prejšnje ministrice za postpandemično okrevanje kulture, imenovanega Neustart Kultur (Nov začetek za kulturo). Do zdaj je Nemčija poleg rednega zveznega proračuna za umetnost namenila 2,5 milijarde evrov.

Sorodna novica Nemčija bo prva država, ki bo vrnila naropane beninske kipe

Izvajanje sporazuma z Nigerijo
Nemčija je pod prejšnjo vlado z Nigerijo podpisala memorandum o soglasju glede prenosa lastništva več kot 1100 beninskih bronastih kipov, ki so jih naplenili Britanci in so zdaj v nemških muzejskih zbirkah. Naloga nove ministrice bo izvajati sporazum, prve repatriacije se pričakujejo letos. Ministrica je v tem mesecu že sklicala sestanek vseh nemških muzejev, ki imajo omenjene kipe v svojih zbirkah, do zdaj v razpravo niso bili vključeni zgolj manjši muzeji, ki hranijo le nekaj težavnih artefaktov.

Prav tako pod prejšnjo ministrico so zaživeli načrti za Muzej 20. stoletja v Berlinu, ki ga je zasnoval arhitekturni biro Herzog & de Meuron. Na projekt so že letele številne kritike glede njegove vrednosti, saj so medijska poročila končne stroške ocenila na 600 milijonov evrov, prav tako je bilo slišati, da je energetsko pretirano potraten. Po besedah Claudie Roth ​​je bilo pri načrtovanju muzeja "izpuščenih nekaj vprašanj. Ne more biti tako, da gradimo nove muzeje, ne da bi trajnostnim merilom dali vodilno vlogo." Nova osrednja pisarna "za zeleno kulturo" naj bi služila kot osrednja koordinacijska točka pri vprašanjih trajnosti za umetniška prizorišča – od muzejev do glasbenih studiev.

Sorodna novica "Disfunkcionalni, zastareli" fundaciji, ki upravlja berlinske muzeje, se obeta reforma

Napovedana revizija spornega zakona
Med druge nedokončane naloge iz časa predhodne ministrice sodita še načrtovana revizija spornega zakona o zaščiti kulturnih dobrin, sprejetega leta 2016, in prestrukturiranje berlinske Pruske fundacije za kulturno dediščino, ki je dejansko največji nemški delodajalec na področju umetnost. Poročilo iz leta 2020, ki ga je naročila vlada, je pokazalo, da je fundacija z 2000 zaposlenimi "strukturno preobremenjena" z "večplastno hierarhijo in nejasnimi postopki odločanja, ki prikrivajo odgovornosti in povzročajo, da se procesi zavlečejo in so nepregledni".

Vprašanje med nacizmom zaplenjenih umetnin
Nova koalicija se je zavezala še, da bo izboljšala okvir za vračanje umetnin, zaplenjenih v času nacizma, in sicer z odpravo zastaralnih rokov, ustanovitvijo osrednjega sodišča za obravnavanje teh primerov in okrepitvijo svetovalne komisije, ki obravnava zahtevke, povezane z javnimi zbirkami. Zlasti odprava zastaralnih rokov, ki trenutno zavirajo zahtevke na sodišču, bi "lahko resno spremenila pravila igre", je za The Art Newspaper dejal Ulf Bischof, berlinski odvetnik, specializiran za področje umetnosti.