Pred državnim zborom, ki je novelo zakona o nalezljivih boleznih z 49 glasovi za in 20 proti sprejel prejšnjo sredo, so se že pred glasovanjem zbrali predstavniki Ljudske koalicije, ki združuje več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol.

Po svojih navedbah so v DZ vložili trikrat več podpisov, kot je potrebnih za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih. "Zbrani podpisi jasno dokazujejo, da je čas, da se nosilci oblasti zavedajo moči ljudstva in ljudstvo upoštevajo. Ne nazadnje so odločevalci izbrani iz ljudstva in njihovo poslanstvo je delovanje v dobro ljudstva, kar pomeni tudi izključno varovanje interesov ljudstva," so zapisali.

V izjavi za medije so poudarili, da je "vse, kar se danes dogaja, odraz moči ljudstva, ki ga politika že več kot dve leti in pol ne spoštuje". Ena izmed predstavnic koalicije Esmeralda Vidmar je v izjavi za medije še pozvala premierja Roberta Goloba, naj opravi dialog s celotno civilno družbo in pripravi celostno prenovo zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo DZ obravnaval po rednem postopku, ob tem pa opravi tudi širšo javno razpravo.

Kritični so namreč do obravnave novele po skrajšanem postopku. "Do sprejemanja kakršnega koli predloga zakona na področju nalezljivih bolezni po našem trdnem prepričanju ne more in ne sme priti, dokler ni izvedene neodvisne poglobljene analize dogajanja v preteklih dveh letih in izvajanih ukrepov," so zapisali pred vložitvijo podpisov.

Kot so sporočili, jim je zdaj v predpisanem enotedenskem roku uspelo zbrati več kot 2500 podpisov volivcev, ki so potrebni za vložitev pobude za razpis referenduma.

Če bo pobuda vložena v skladu z zakonom, bo predsednica DZ-ja določila rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev.

Novela uvaja strožjo omejitev vlade pri ukrepanju

Sorodna novica DZ sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, referenduma o RTV-prispevku ne bo

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).

Novela strožje kot do zdaj omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval. Novelo so podprli v koaliciji, proti so glasovali v stranki SDS, v NSi-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Pravna mreža: Možnost referenduma o zakonu o nalezljivih boleznih je vprašljiva

V Pravni mreži za varstvo demokracije ob pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) poudarjajo, da je ta sicer pravica pobudnikov, a je tu vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet referendumskega odločanja.

Predstavniki t. i. ljudske koalicije so namreč danes popoldne v DZ vložili pobudo za razpis referenduma o nedavno sprejeti noveli zakona o nalezljivih boleznih. Kritični so predvsem, kot navajajo, do "netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave in izglasovanja" zakona.

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).

Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije je ob tem danes za STA spomnila, da novela zakona prinaša odpravo neustavnosti in prinaša nujno potrebne spremembe zakona o nalezljivih boleznih.

Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Ob tem je DZ-ju naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa ta za zdaj še ni storil.

Javna razprava

Po mnenju Bervar Sternad zgolj argument, da o noveli zakona ni bilo javne razprave, ne more biti edini razlog za referendumsko pobudo. Kot je spomnila, so predlog v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili že lani novembra, javna predstavitev mnenj pa je bila opravljena, ko je bil zakon v preteklem sklicu parlamenta prvič v zakonodajnem postopku.

Pojasnjuje tudi, da bi bila obravnava novele zakona po rednem postopku res najbolj smiselna, a le v primeru, če ne bi bili priča ponovnemu višanju števila dnevnih okužb z novim koronavirusom in ne bi obstajala možnost, da bo morala vlada jeseni ponovno sprejemati posamezne ukrepe za zajezitev epidemije covida-19.

90. člen ustave

Ali se bodo v Pravni mreži za varstvo demokracije ob morebitni referendumski kampanji vanj vključili, Bervar Sternad danes še ni želela napovedovati. Poudarila pa je, da se poraja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet zakonodajnega referenduma. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Novela, ki jo je DZ sprejel minulo sredo, strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.