Kot je sporočil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so se na seji vlade odločili za omejitev najvišjih cen električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce vključno z večstanovanjskimi stavbami. Regulirane cene bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 in so določene na 0,118 eur/kWh v veliki tarifi in 0,082 eur/kWh v nizki tarifi ter v enotni tarifi 0,098 eur/kWh.

Kot je napovedal Kumer, bo vlada hkrati ohranila že znižano 50-odstotno znižano trošarino. S 1. septembrom pa bo vlada za 50 odstotkov znižala še prispevek za obnovljive vire energije.

Tako bo končni račun gospodinjskega odjemalca, ki trenutno električno energijo prejema od najcenejšega ponudnika, nižji za približno 15 odstotkov oziroma 30 odstotkov za tiste, ki elektriko kupujejo pri dražjih dobaviteljih.

"Za tiste, ki imajo danes najdražjo elektriko, bo prihranek na letni ravni skoraj 60-odstoten," je dejal Kumer. V zneskih to pomeni, da bo za tiste, ki imajo danes cenejšo elektriko, letni prihranek od 110 do 334 evrov. Za odjemalce, ki imajo najdražjo elektriko, pa bo prihranek skoraj 1000 evrov letno.

Sorodna novica Varčevanje z energijo v državnih zgradbah: hlajenje le do temperature 25 stopinj Celzija

"Upoštevajoč razmere, ki trenutno vladajo na trgu, regulacija dodatno prinaša preprečitve podražitve v letu 2023," je še dejal Kumer. Zaradi tega si lahko odjemalci obetajo še dodatne prihranke. "V dobaviteljski verigi smo optimizirali stroške, tako da še vedno lahko prodajajo, čeprav z manjšimi dobički," pa je odgovoril na vprašanje, kdo bo prevzel razliko v cenah.

Poudaril je, da gre za prvi sveženj ukrepov na področju električne energije, ki mu bo zagotovo sledil še kakšen. V prihodnjih tednih pa namerava vlada obravnavati tudi vprašanje visokih cen zemeljskega plina.

Golob: Ministrstvo za infrastrukturo bo ustanovilo krizne skupine za pripravo na delovanje plinskega sistema in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah

"Posledice vojne v Ukrajini čuti vsa Evropa, ne samo Slovenija. Lahko jih čutimo pri prehrambni in energetski varnosti ... ter na področju draginje, tako energetske kot vse preostale," je na prvi izredni seji v DZ-ju izpostavil premier Robert Golob. "Danes smo na vladi sprejeli ukrepe, s katerimi smo po 13 letih prvič regulirali cene električne energije, temu bo sledila regulacija vseh drugih energentov," je napovedal.

Kot je dejal, je vlada razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, in sicer z enim samim namenom: "Da znotraj elektrogospodarstva povečamo strateške zaloge goriva, vseh goriv, od naftnih derivatov, plina do premoga."

Ko je Agencija za energijo ta teden sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom, je vlada ministru za infrastrukturo naložila ustanovitev kriznih skupin za pripravo na delovanje plinskega sistema in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah. V krizno skupino bodo vključeni drugi vladni resorji in organi, predstavniki gospodarskih združenj idr.

Sorodna novica Minister Kumer: Motenj v oskrbi ni na vidiku, podjetja naj se pripravijo

Vlada je ob tem ministru za infrastrukturo naložila, da skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi preventivne in pripravljalne ukrepe za izvajanje kriznih scenarijev oskrbe z elektriko. Ob tem je Slovenski državni holding pozvala, naj organi upravljanja državnih podjetij, ki upravljajo sistemske proizvodne vire za oskrbo z elektriko, poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.

Vlada je Kumru naložila še, naj skupaj z Elesom in SODO pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje elektrike iz sončne energije za 1000 megavatov do leta 2025 na primernih lokacijah.

Regulacija cen energentov je po Golobovih besedah pomembna zaradi "drugega sovražnika", ki je inflacija. "Krotitev inflacije je prvi cilj, ki se mu posvečamo v tem času. Napolnili bomo kašče in poskrbeli, da bodo cene znotraj mej normale," je dejal. Izrazil je tudi željo, da bi bila politika pri podpori ukrepom enotna.

Prejšnji teden je vlada sicer sprejela ukrepe varčevanja z energijo v javnem sektorju, ki se med drugim nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Drugi sklop ukrepov se nanaša na zanesljivost oskrbe, s čimer se vlada ukvarja vzporedno, je v ponedeljek povedal Kumer. Ob tem je zagotovil, da je zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom trenutno na enaki ravni kot lani, da dobava poteka po vnaprej sklenjenih pogodbah in da kratkoročno ne pričakujejo težav.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na tveganja regulacije cen

Že pred odločitvijo o regulaciji maloprodajnih cen električne energije so nekateri poznavalci opozarjali, da je cenovni poseg nujen, prav tako pa tudi ponovni razmislek o tem, kako se bo v prihodnje določala cene elektrike ne samo pri nas, ampak tudi na ravni Evropske unije.

Da je poseg v regulacijo cen sicer dopusten, a tvegan, meni tudi ekonomist Marko Jaklič. "Eno je to, da pride do pomanjkanja, če je postavljena cena prenizka, drugo pa je, da lahko oškodovani lastniki državo tožijo za odškodnino. V vsakem primeru mora država postaviti sistem povračila škode, sicer tvega, da energentov ne bo," je poudaril v izjavi za Radio Slovenija.

Kot je poročala novinarka Simeona Rogelj, je cena energentov v veliki meri določena globalno, zdaj pa se kaže, da ta trg v času nepričakovanih šokov ne deluje optimalno. "Na neki način je nerazumno, da stroškovna cena ostaja enaka, cene pa se zelo spreminjajo in so s svojo nestabilnostjo velika težava," je dejal Jaklič.

Konkretne predloge za omilitev energetske draginje so vladi predložile tudi nevladne organizacije in jo pozvale k sprejetju časovno omejenih in preglednih ukrepov, s katerimi se na račun državljanov in javnega denarja ne bo okoriščala fosilna in energetsko intenzivna industrija.