Sorodna novica Golob: Številčnost gasilcev prednost Slovenije, manjka pa nam podpora iz zraka

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je za Odmeve povedal, da so glavne današnje dejavnosti končane. Delo v temi je namreč nevarno, treba je paziti na zdravje in varnost posredovalcev, gasilcev in drugih. Prepričan je, da so dan dobro izkoristili in si tako pripravili teren za jutrišnje posredovanje. Če bo vreme naklonjeno, bi lahko do 12. ure "stvari postavili na svoje mesto", je ugibal. Kaj pa se bo dejansko zgodilo, ni želel napovedovati, ker so razmere, še posebej ob tako obsežnih požarih, nepredvidljive. Lahko bi se zgodil tudi vnovičen večji izbruh in ponovitev, je poudaril.

Čez noč se bo s požarom ukvarjalo približno 800 gasilcev. Požarni straži bo pomagala sodobna tehnika, predvsem troti (letalniki) s termokamerami. Ogenj tli v podrastju, kjer je ogromno vejevja in listja. Gasilci morajo najti žarišča in jih prekopati.

Jutri bo na voljo 500 gasilcev, če bo treba, imajo na razpolago dodatne enote, ki jih lahko aktivirajo. Šestan upa, da bodo lahko ohranili tudi vso tehniko, predvsem zračno. Še posebej si želi hrvaškega kanaderja, ki je v sredo zaradi poznih ur "prišel bolj na izlet".

Večina evakuiranih iz šestih vasi se je vrnila na svoje domove, do noči se bodo najbrž vsi, je nadaljeval Šestan. Gasilci so področja pregledali in ugotovili, da so varna.

Zakaj je bil požar v sredo tako močan, tako neobvladljiv? Najprej zaradi dolgotrajne, močne suše, je razložil poveljnik. Nato je svoje opravil veter maestral, ki je pihal z morja proti notranjosti in prignal plamene iz Italije v Slovenijo. Ogenj se je širil z veliko hitrostjo. "Sam sem bil prvič priča tako strašljivim dogodkom, pa sem jih že veliko videl. In seveda ni sile, ki bi lahko to preprečila, ker so preskoki po sto in tudi več metrov," je ponazoril Šestan.

To je bil največji požar v zgodovini Slovenije s 1900 hektarji, je sklenil.

Požar še ni zajet

Vodja gasilske intervencije Simon Vendramin je za Odmeve povedal, da še vedno gori na treh lokacijah. "Vse tri so še odprte. Požar še ni zaokrožen, zajet," je izjavil.

Razložil je tudi, zakaj je delo na Krasu nevarno. Tu je potekala prva svetovna vojna, področje je dobesedno posejano z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Državna enota je samo na manjšem območju okoli požarišča našla 48 teh ubojnih sredstev, med njimi granate večjega kalibra v skupni masi 600 kilogramov, je poudaril. Gasilci med delom redno slišijo eksplozije, na srečo do zdaj ni bil nobeden poškodovan.

Naporen dan za slovenske gasilce

Dan se je začel dokaj optimistično, a stanje se je malo po poldnevu močno poslabšalo, ko se je obrnil veter z morja proti notranjosti in prinesel ogenj z italijanske na našo stran. Zublji so preskočili požarni presek in tako ogrozili vasi. Z ognjem se je čez dan bojevalo približno tisoč gasilcev, vsi razpoložljivi zrakoplovi Slovenske vojske, torej trije helikopterji in letala pilatus, ter avstrijski helikopter, italijanski in hrvaški kanader. Iz Hrvaške je po poročanju Index.hr prišlo več gasilskih vozil. Pri dostavi vode je sodeloval policijski vodni top.

"Prvič v življenju me je zagrabil tisti prvinski strah," je zapisal uporabnik Twitterja s prizadetega območja.

Z območij vasi Sela na Krasu, Korita, Hudi Log, Klariči in Nova vas je bilo evakuiranih približno 300 prebivalcev, je poročala TV Slovenija. Popoldne so evakuirali tudi del Mirna, plameni so se namreč razbesneli pri Mirenskem gradu, a zvečer so se evakuiranci že lahko vrnili domov. Za Šempeter pri Gorici je bilo izdano opozorilo.

Skupina evakuiranih v Opatjem selu je za Slovensko tiskovno agencijo opisala svojo izkušnjo. Vas Sela na Krasu, od koder so se umaknili, je zajel gost dim, na kraj pa je padal tudi vroč pepel. "Preprosto se ni dalo dihati," so dejali. Visoke so bile tudi temperature, saj je bil ogenj, ko so morali zapustiti domove, že tik pred prvimi hišami.

Gašenje so močno ovirali gost dim, burja in težave z dostopnostjo vode. Zrakoplovi zaradi dima niso vedeli, kam odvreči vodo, niti se jih ni dalo usmerjati. Gasilci pa so imeli logistične težave z vodo, saj je hidrantno omrežje izpadlo, zato so vodo dovažali s cisternami in polnili bazene, iz katerih helikopterji zajemajo vodo. Vode sicer ni zmanjkovalo. Vojska jo bo dovažala iz drugih regij.

Zaradi manjših opeklin in dihalnih težav je zdravniško pomoč potrebovalo pet gasilcev.

Glavnina požara je bila na širšem območju Kostanjevice na Krasu. Dva so gasilci omejili, tretji pa je zelo razširjen in je ogrožal zgoraj omenjena naselja. Večina gasilcev je delovala v okolici Brestovice, preostali pa na italijanski strani v okolici vasi Jamlje v občini Doberdob.

Sprva je bila posredovana informacija, da je ogenj zajel tudi posamezne hiše na slovenski strani meje, pa potrditve naposled ni bilo, so sporočili z regijskega štaba civilne zaščite za severno Primorsko. Predsednik vlade Robert Golob je po obisku štaba v Kostanjevici na Krasu dejal, da ni pogorela nobena hiša, in poudaril, da je to velik uspeh. Šestan pa je zvečer dejal, da je bila ožgana ena hiša.

Požar se je razširil tudi na območje Kremenjaka.

Na goriškem Krasu gori že od petka

Na širšem območju goriškega Krasa sicer gori že od petka, ko je pri Mirnu izbruhnil prvi požar. Komaj ga je gasilcem uspelo omejiti, je v nedeljo dopoldne znova zagorelo na območju Renškega vrha nad Renčami. Gasilcem je požar v ponedeljek ob pomoči helikopterjev in hrvaškega letala za gašenje kanader uspelo pogasiti, a je nato znova zagorelo na območju prvega požara, pod daljnovodom Miren–Opatje selo. V torek čez dan je nato zagorelo še na italijanski strani meje. V pregretem ozračju in izredni suši sta se oba bliskovito povečevala, na pomoč je ob helikopterjih prvič priskočilo tudi transportno letalo Slovenske vojske pilatus PC 6.

Dodatno težavo pri gašenju je povzročala še večja okvara na vodovodnem sistemu na tem območju, tako da so morali gasilci vodo dovažati v cisternah od drugod. Proti večeru pa je odgovornim pri Kraških vodovodih okvaro le uspelo odpraviti, so pojasnili na CZ-ju severne Primorske in dodali, da je bilo zaradi gašenja zaprtih kar nekaj cest na obeh straneh. Cesta Miren–Opatje selo je sicer še vedno zaprta.