Požar na goriškem Krasu se hitro širi, potekajo evakuacije nekaterih vasi, drugod so se začele priprave na evakuacijo. Regijski štab civilne zaščite v Kostanjevici na Krasu je že čez dan obiskal minister za obrambo Marjan Šarec, skupaj s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom. Popoldne sta ga obiskala še predsednik vlade Robert Golob in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Celoten pogovor Goloba s TV Slovenija:

Obrambni minister vas je do zdaj že podrobno seznanil z razmerami. Kakšna pa je vaša ocena, po tem, kar ste videli do zdaj? Kako resne so razmere?
Potem ko je bil minister Šarec ves dan na terenu in nam je uspelo aktivirati praktično celotno državo, ne le gasilcev, ampak tudi vojsko in policijo, so se zdaj stvari proti večeru začele umirjati. Torej, to je dobra novica. Dobra novica je, da je kljub temu, da je požar zajel tisoč hektarjev, kar je nepredstavljiva površina – požarov je bilo več, z njimi se je spopadlo več kot tisoč gasilcev in požarnih enot –, je zdaj požar za danes pod nadzorom. V vsem tem obdobju kljub tako veliki površini niti ena hiša ni bila izgubljena. To se mi zdi zelo pomemben podatek, ki pove vse o požrtvovalnosti ljudi, ki so se s požarom borili. Žal je to samo etapa. Jutri se začne vse znova. Še pred nočjo bodo pa šli na teren, da bodo očistili tiste koridorje, kjer se pričakuje, da bi jutri znova lahko udarilo. Kapo dol vsem tukaj in za zdaj je videti zelo v redu.

Sorodna novica Večina evakuiranih se je vrnila. Šestan: To je največji požar v zgodovini Slovenije.

Na kakšno pomoč lahko računajo ljudje na tem prizadetem območju. Lahko morda napoveste kakšne konkretne ukrepe vlade?
Ukrepi bodo šli v več smeri. Ker požara še ni konec in vročina prihaja, je najpomembneje, da omejimo vsa žarišča. Zato bomo podaljšali tudi stražo nad požarom, tudi če jutri ne bi znova izbruhnil. Seveda bo stroške za to prevzela država. Kar se tiče pomoči ljudem, bo očitno potreben interventni zakon, ki bo še najbolj priskočil na pomoč občini oziroma občanom iz Mirna in Kostanjevice. Hkrati pa ne smemo pozabiti na dve stvari. Očitno se je pokazalo, da smo neizmerno močni na terenu, v številčnosti gasilskih brigad. Manjka nam pa podpora iz zraka. Danes so nam priskočili na pomoč policija in vojska, nimamo pa svojih letal. Hrvaško letalo je na poti, ampak to za prihodnje ne bo dovolj. Se pravi, potrebujemo dodatno podporo iz zraka. To je nekaj, kar bo morala prevzeti država. In morali bomo povečati vlaganje v preventivno čiščenje protipožarnih koridorjev. Še posebno na takih območjih, kot je Kraški rob, kjer so ti požari najpogostejši.

Pozivi k nakupu letala za gašenje, ki ga Slovenija nima, so glasni. Obrambni minister je že omenjal večnamenski helikopter. Kako hitro bi lahko država povečala te zmogljivosti za gašenje iz zraka? Lahko napoveste kakšno konkretno časovno obdobje?
Ta tehnika je najprej dostopna v prihodnjem letu. Upam, da bomo za prihodnjo sezono bolje pripravljeni. Požarna sezona se je komaj začela, zdaj se moramo zanašati na tisto, kar imamo. Preventivno delovanje, še posebej s tem, kar sem prej povedal – na posekih – ker zato dajemo enostavno premalo denarja in zato se požar hitreje širi, ko se enkrat vžge. Ta del je pomembnejši kot sama tehnika gašenja iz zraka.

Na prizorišče je prišel tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Sta morda že govorila in ali lahko Slovenija računa tudi na pomoč Bruslja?
Sva govorila. Ena od idej, ki se je porodila, ker gre za obmejno območje, kjer so včasih zaradi tega posegi oteženi, je, da skušamo pripraviti skupni načrt s sosednjo Italijo, kako bi ta Kraški rob skupaj zaščitili z obeh strani. Ker bo potem, prvič, lažje prehajanje ekip in pomoči z ene strani na drugo, in drugič – predvsem preventivno delovanje.

Vojaška logistika v pomoč

Obrambni minister Marjan Šarec je v izjavi za javnost zagotovil, da so enote dobro usposobljene in izkušene, dobro je tudi mednarodno sodelovanje.

Imajo pa logistične težave z vodo, saj je hidrantno omrežje izpadlo, zato vodo dovažajo s cisternami in polnijo bazene, iz katerih helikopterji zajemajo vodo, je pojasnil Šarec. Zato je aktiviral logistično brigado Slovenske vojske (SV), ki bo dovažala vodo tudi iz drugih slovenskih regij. Pri tem bo pomagal še policijski vodni top. Vojaška zdravstvena enota je v pripravljenosti za oskrbo opeklin, SV pa bo poskrbel tudi za hrano za enote na terenu.
Po Šestanovih besedah za zdaj vode ne zmanjkuje.

Šarec je prebivalce področij, ki jih požar ogroža, pozval, naj si ne hodijo ogledovat zubljev. Razmere se hitro spreminjajo, nevarnost je velika. Prebivalci naj ostanejo doma, spremljajo dogajanje in upoštevajo navodila pristojnih, je še dejal. Nihče si ne želi, da bi poleg ogromne škode v naravi imeli tudi človeške žrtve.

Kriminalisti na terenu

Župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je zagotovil, da bo občina priskočila na pomoč ljudem na prizadetem območju, upa pa, da bo gasilcem hiše uspelo obvarovati. Pogovarjajo se tudi o možnosti začasnih nastanitev, če bodo te potrebne.

Po besedah direktorja novogoriške policijske uprave Evgena Govekarja v operativnem štabu in pri nalogah na terenu sodelujejo tudi njihovi policisti in kriminalisti. Glede na nekatere informacije in sume o pojavljanju sumljivih oseb na požariščih že od petka naprej preverjajo vsak sum in se odzovejo praktično na vsako informacijo občanov. Sodelujejo tudi z italijanskimi varnostnimi organi. O vzrokih požarov pa v tem trenutku še ne morejo govoriti. Ko bodo požarišča to dovoljevala, bodo na vseh opravili temeljite oglede, je napovedal.

Šarec je sicer pojasnil, da je območje obiskal tudi v imenu predsednika vlade in lahko zagotovi, da se bo v prihodnje dokupovalo opremo, namenjeno za gašenje. Za gašenje je sicer primerno tudi transportno letalo, ki ga bo Slovenska vojska dobila prihodnje leto. Je pa po ministrovih besedah na mestu tudi razmislek o namenskem helikopterju za gašenje, medtem ko je pri canadairju vprašanje, ali je primeren za naše razmere.

Pobuda evropskega poslanca

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S & D/SD) je zaradi številnih požarov v zadnjih tednih po vsej Evropi na Lenarčiča naslovil pobudo za trajno namestitev letala za gašenje iz programa mehanizma za civilno zaščito rescEU na območje Slovenije oziroma severnega Jadrana.