Sodelavci TV Slovenija, Radia Slovenija in MMC RTV Slovenija so v ponedeljek nadaljevali stavko, ki so jo tokrat še zaostrili. Na TV Slovenija po prvotnem načrtu ni bilo predvidenih informativnih oddaj, Športa, Kulture in oddaj v živo, na spletni strani Multimedijskega centra pa ne novih novic. Vendar je vodstvo RTV Slovenija poseglo v program in tako je v obeh Dnevnikih voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva.

V. d. urednika uredništva MMC RTV SLO Igor Pirkovič pa je po 10. uri samovoljno posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki. Članek so potem vrnili na naslovnico portala, tehnična služba pa je nato na zahtevo generalnega vodstva dnevni urednici onemogočila urejanje spletne strani.

"Nenaden odvzem pravic za urejanje portala razumemo kot kršitev zakona, saj na portal ne moremo uvrstiti niti novic, ki so pomembne za življenje ljudi in skupnosti," je na popoldanski novinarski konferenci stavkajočih pred stavbo TV Slovenija pojasnila novinarka MMC RTV Slovenija Larisa Daugul.

Milinković: Pogajanja so v mrtvem teku

Predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora in Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković pa je opozorila na nevzdržne razmere v informativnem programu TV Slovenija, da tam iz dneva v dan premeščajo urednike in voditelje.

Milinković je tudi povedala, da po dvanajstih krogih pogajanj ni nobenega napredka glede stavkovnih zahtev: "Vodstvo se izmika odgovornosti. Vodstvo niti ni odgovorilo na spisane kršitve, ki smo jih v aktivih in novinarskem sindikatu popisali o urednici informativnega programa in v. d. urednika uredništva MMC-ja."

Ob tem je opomnila, da vodstvo preprečuje izvedbo stavke in cenzurira stavkovni program. "Delodajalec je v celoti prevzel oddaje informativnega programa, vključno z vsebinami, ki smo jih stavkajoči dolžni posredovati javnosti, ne glede na to, ali stavkamo ali ne. Ena izmed teh novic je bila tudi obveščanje javnosti o poteku stavke in o razlogih za njeno zaostrovanje."

"Vse kršitve in oviranje stavke prijavljamo na inšpektorat za delo. Inšpektorat smo znova pozvali, naj tudi zagotovi inšpekcijski nadzor na terenu med samo stavko. Na inšpektorat smo prijavili oviranje stavke že 20. junija, a odgovora do danes še nismo prejeli. Še enkrat pozivam državni zbor, vlado in vse pristojne organe, da urgentno pristopite k reševanju javne radiotelevizije. To, kar doživljamo v informativnem programu, na MMC-ju in v drugih uredništvih na Televiziji Slovenija, je nezakonito. Kar doživljamo, sta kolektivni mobing in kolektivna cenzura," je poudarila vodja stavkovnega odbora.

Pirkovič lastnoročno umikal obvestilo o stavki

Novinarka MMC-ja Larisa Daugul je ponovno opozorila, da uredništvo MMC-ja od marca letos, ko je vodenje MMC-ja prevzel Igor Pirkovič, pretežno deluje v samoorganizaciji novinarjev in dnevnih urednikov, saj se Pirkovič le redko prikaže v redakciji MMC-ja.

V času stavke pa se je po njenih besedah Pirkovič vendarle angažiral. "Nekaj po 10. uri je samovoljno posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil prispevek o stavki. Kolegi, ki so na MMC-ju zaposleni več kot deset let, prakse, da bi urednik uredništva samovoljno spreminjal, kaj šele umikal objave na vstopni strani, ne pomnijo. Ko smo prispevek o stavki vrnili na portal, je Pirkovič (po elektronski pošti) zagrozil, da bo proti nam sprožil postopke. Nato je tehnična služba na zahtevo vodstva dnevni urednici onemogočila urejanje spletne strani. Nenaden odvzem pravic za urejanje portala razumemo kot kršitev zakona, saj na portal ne moremo uvrstiti niti novic, ki so pomembne za življenje ljudi in skupnosti," je navedla.

Zakaj so bile ukinjene dobro gledane oddaje?

Urednik notranjepolitične redakcije Radia Slovenija Aleš Kocjan je poudaril, da so bile ukinjene številne dobro gledane in kakovostne oddaje ter da se ne sme dopustiti nameščanja urednikov, ki ne uživajo podpore uredništva. Prav tako ni dopustno zaposlovanje novinarjev iz propagandnih medijev.

"V sodobni demokratični družbi ne morejo in ne smejo biti sprejemljive razmere, ko največjo medijsko organizacijo v državi vodijo operativci največje politične stranke. A če se bomo predali malodušju in dvignili roke, bomo dobili medijski prostor, oropan kritične analize in vsebin, ki osmišljajo in razlagajo svet okoli nas, in to v času, ko je svet okoli nas vse bolj kompleksen in težko razumljiv," je poudaril.

"Očitno je, da vodstvo posega po sredstvih izčrpavanja. Želijo in upajo, da bodo novinarke in novinarji odnehali ter se podredili pritiskom, kar se ne sme zgoditi, saj bi bilo s tem poteptano poslanstvo javne RTV," pa je pojasnil član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je bil gost v oddaji Odmevi. Pogovor z njim si lahko ogledate v spodnjem videu (od 6:13 dalje).

Večerni shod za javno RTV na Trgu republike

Zvečer je v sklopu celodnevne 24-urne stavke na Trgu republike pred parlamentom potekal shod v podporo javni RTV, ki se ga je udeležilo veliko tam zaposlenih novinarjev. Ti so se med drugim zavzemali za uresničevanje javnega interesa, spoštovanje etičnih standardov in umik škodljivih sklepov programskega sveta.

Helena Milinković je poudarila, da gre za že tretji stavkovni dan proti škodljivim ukrepom vodstva RTV-ja. "Stavko smo napovedali 13. maja, štiri mesece pozneje pa so razmere, še posebej na javni televiziji, slabe in grozljive, zato zahtevamo vljudnost in kulturo dialoga," je dejala.

Milinković: Urbanija je prevzel stavko in jo oviral

Kot je dodala, so vodstvo javne RTV in programske svetnike pozvali, naj Uroša Urbanije ne imenujejo za direktorja televizije, in za to navedli nešteto razlogov. Opozorila je na dejstvo, da je Urbanija z blagoslovom generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha in s pomočjo odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik na dan stavke prevzel urejanje Poročil, Dnevnika in Odmevov, s tem pa prevzel stavko in jo oviral.

Milinković je še povedala, da je za ponovno vzpostavitev spoštljivega okolja na RTV pripravljena iti do konca. "Vsem škodoželjnežem povem, da bomo zdržali, dokler ne odidejo, in bomo na RTV spet lahko delali profesionalno, etično in odgovorno. Vodilni nam delo odrekajo, nas javno šikanirajo, premeščajo odgovorne kolege, namesto njih pa se pojavljajo ljudje, ki niso usposobljeni za svoje delo," je povedala. Dodala je še, da je stavka kljub oviranju uspela, saj so stavkala vsa uredništva in da se bodo proti cenzuri borili še naprej.

Spregovorila je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik, ki je poudarila: "Skupaj smo močnejši in se borimo, da nam ne bodo vzeli pravice do obveščenosti, informiranja in demokracije." Dodala je, da si bodo morali novinarji sami izboriti tisto, kar pripada vsem Slovenkam in Slovencem, torej javno televizijo, kolegom na RTV-ju pa je izrekla tudi podporo vseh novinarskih sindikatov, ki podpirajo stavko.

Vsi govorci so se strinjali, da bitka za RTV še ni izgubljena, in se spodbujali pri nadaljnjem boju za izboljšanje razmer na javni televiziji. Strinjali so se, da stavkajo proti uničenju javnega interesa, razgradnji informativnega programa, posegom v novinarsko delo in grožnjam s prekinitvami delovnih pogodb.

Sašo Hribar: Golob, kaj delate?

"Danes so protagonisti, vodilni kadri na TV Slovenija, lojalni eni sami stranki in njihova lojalnost je obratno sorazmerna s sposobnostjo. To je ključ, da je naša televizija tako globoko zabredla," je na shodu opozoril programski svetnik Sašo Hribar. "Samo s skupno močjo nam bo uspelo, da lahko premagamo te temne sile, ta Mordor, in če ne bomo vsi padli notri z gospodarjem prstanov vred, potem se nam slabo piše," je sklenil. Na premierja Roberta Goloba se je obrnil z besedami: "Golob, kaj delate?"

Vasev: Dogaja se strankarizacija javne RTV

MMC-jev novinar Boris Vasev je v nagovoru opozoril, da se ne dogaja zgolj "politizacija" pač pa "strankarizacija" javne RTV. Jadranka Rebernik in Igor Pirkovič po njegovih besedah ostremu nasprotovanju uredništev navkljub želita urejati informativni program. "V mandatu prejšnje vlade sta služila na račun sodelovanja z vlado, Pirkovič kot scenarist državnih proslav, Rebernik pa po poročanju Mladine preko svojega inštituta, takšen konflikt interesov je nesprejemljiv, nekaj, kar te diskreditira kot novinarja, kaj šele kot urednika," je dejal in dodal, da ostajata na položaju, ker imata slepo podporo vodstva.

"V vodstvu je Uroš Urbanija, pri katerem ne smemo pozabiti, da je bil še pred nekaj meseci piarovec vlade, ki je uživala podporo neonacistov in ki je neonacistom vračala to podporo preko ministrstva za kulturo, ki je bil pod nadzorom SDS-a," je še pristavil in dodal, da je vsem pot do položaja omogočil generalni direktor Grah Whatmough.

"Vodstvu in vsem, ki ga tiho podpirajo, moramo kot kolektiv reči ne in za tem tudi stati," je sklenil Vasev.

Kovačič: Desnim radikalcem je treba vzeti moč

"Desnim radikalcem je treba takoj, ko so volivci povedali svoje na zelo jasen način, odvzeti vse vzvode oblasti, preden naredijo še več škode in še bolj radikalizirajo svojo bazo," pa je položaj na shodu ocenil sociolog Gorazd Kovačič in dodal, da na strani Golobove vladajoče koalicije vidi pasivnost in prestrašenost.

"V političnem smislu gre za elementarno napako v presoji. Koalicija misli, da bo s pasivnostjo do dogajanja na zavodu RTV lažje dobila referendum. Ne vidi, da s tem pomaga radikalcem, da še bolj mobilizirajo svojo bazo, predvsem pa bi rekel tole – s tem, koalicija, ne boste dobili referenduma, ampak lahko izgubite podporo demokratične večine v javnosti," je nadaljeval Kovačič in sklenil misel s pozivom: "Svobodnjaki in levičarji, zbudite se!"

Videmšek: Tisti, ki rušijo RTV, niso novinarstvo

"Ostanimo novinarstvo, ker tisti, ki rušijo RTV, to niso. To je edino, za kar se lahko borimo. Novinarji se za resnico, demokracijo in svobodo lahko borimo le s svojim delom zunaj območja udobja in zdaj smo in še dolgo bomo zunaj tega območja. S svojim delom se lahko neposredno spopadamo s tistimi, ki nas želijo ustaviti, zatorej nazaj k osnovam, k pisanju, snemanju in zgodbam, kjer nismo protagonisti, ali pa nas zasluženo ne bo več," pa je za shod zapisal dolgoletni vojni poročevalec Boštjan Videmšek.

"Stavkajoči se ne opravičujemo za opravičevanje vodstva RTV-ja. Ves dan so hodile straže vodstva po hodnikih RTV-ja in nadzorovale dogajanje. A strah se bo odbijal od nas tako, kot kaplje od dežnih plaščev. Za nami stoji javnost," je povedal aktivist, pesnik in montažer na TV Slovenija Dejan Koban.

"Ponosni smo, da zastopamo profesionalne novinarje. Politični propagandisti prostora na javni RTV ne smejo imeti. Izbiramo lahko torej med pogubo in pogumom. Jasno je, kaj bomo izbrali," je na shodu dejala Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

"Ta stavka je veliko upanje in luč, med mladimi novinarji nas mnogo tako misli," je povedala Hana Radilovič z Radia Študent.

"Raziskovalni zavodi podpiramo nepristransko, kritično in odgovorno obveščanje. Javni servis mora slediti imperativu javnega dobra, kar je mogoče le s kritično držo," je poudarila Marina Lukšič Hacin iz ZRC-ja SAZU-ja.

Pesnik Boris A. Novak je posebej za dogodek napisal sonet Repatec za javno RTV, ki ga je udeležencem tudi prebral. Poleg njega pa so med drugim nekaj besed v podporo stavki izrekli tudi režiser in pisatelj Goran Vojnović, nekdanji veslač Iztok Čop, profesor Mitja Žagar, hrvaška novinarka in predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever, pravnik Dragan Petrovec in sociolog Jože Vogrinc.

Gašper Andrinek in Tatjana Pirc z Radia Slovenija, ki sta shod vodila, sta ga zaključila z geslom "RTV smo! Nikogaršnji hlapci!"

Posnetek celotnega shoda na Trgu republike si lahko ogledate v spodnjem videu.

Premier Golob: S tem, ko se ruši javno RTV, se ruši demokracija v državi

Premier Robert Golob je, kot je poročal STA, ob stavki na RTV Slovenija dejal, da si želi, da bi se "odgovorne osebe končno zavedale, da s tem, ko rušijo javno RTV, rušijo demokracijo v državi".

Tega pa si ne bi smel želeti noben Slovenec, še manj pa pri tem sodelovati, je poudaril premier in dodal, da gre po njihovih informacijah dejansko za "zlorabljanje internih pravilnikov z namenom zamenjave tako urednikov kot novinarjev s sebi enako mislečimi". Hkrati je ocenil, da gre pri aktualnih razmerah na RTV-ju za poseg v novinarsko in uredniško svobodo, kar pa je v nasprotju z obstoječim zakonom o RTV-ju.

Golob je tudi odgovoril na odprto pismo generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, v katerem ga je ta v luči energetske krize zaprosil za sestanek. V odgovoru, ki so ga posredovali iz kabineta predsednika vlade, je zapisal, da se vlada zaveda, da energetska kriza prinaša tudi številne izzive za zagotavljanje pozitivnega poslovanja javnih zavodov.

Opomnil je, da dolžnost ustanovitelja RTV Slovenija ni le zagotavljanje primernega financiranja, temveč predvsem zagotavljanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti.

Dogajanje v zadnjih mesecih pa po navedbah predsednika vlade kaže, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih prihaja do omejevanja svobode izražanja oziroma do možnosti vplivanja politike na programske odločitve RTV Slovenija.

Hkrati je premier spomnil, da zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere v informativnem programu Televizije Slovenija, javno dostopne informacije pa izkazujejo padec gledanosti TV Slovenija in obiskanosti portala MMC-ja.

"Iz vsega navedenega izhaja, da upravičeno dvomimo o zakonitosti in uspešnosti vašega dela, zato vas pozivamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma zagotovite izvajanje nalog javne službe in temeljnega poslanstva Radiotelevizije Slovenija, to je zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov," je v odgovoru zapisal Golob ter ob tem poudaril, da novela zakona o RTV Slovenija, ki jo, kot kaže, čaka referendumska presoja, "celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija". Vprašanja, povezana s financiranjem RTV Slovenija, bodo tako po njegovem lahko predmet razprave po uveljavitvi omenjene novele.

Podpora kulturnega ministrstva

Stavko koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija je podprlo tudi ministrstvo za kulturo, so zapisali v sporočilu za javnost. Stavkajoče so podprli predvsem v zahtevah za krepitev uredniške, novinarske in institucionalne avtonomije ter pozivajo vodstvo RTV Slovenija, naj jim pri tem prisluhne.

Ob tem so spomnili, da Evropska komisija predlaga sprejetje akta o medijski svobodi, s katerim poskušajo v prihodnje preprečiti zaostrovanje razmer, kakršnemu je bila lani izpostavljena Slovenska tiskovna agencija (STA) in jim je letos izpostavljena RTV Slovenija. "Komisija poskuša z aktom zaščititi pluralizem in neodvisnost medijev v EU-ju," so dodali.

Ministrstvo za kulturo zaostrene razmere na RTV Slovenija pripisuje zastarelemu in problematičnemu zakonu, ki vsakokratni vladajoči politiki omogoča neposredno imenovanje vodstva RTV Slovenija in s tem poseganje v njene kadrovske in vsebinske odločitve. Zato so na ministrstvu v zakonodajni postopek že vložili novelo zakona o RTV Slovenija, njegova uveljavitev pa je zamaknjena zaradi vložene pobude za referendum.

ZSSS: Nesprejemljivi posegi v avtonomijo novinarskega dela

Stavkajoče so podprli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer v nejeveri spremljajo razgradnjo RTV Slovenija, nesprejemljive posege v avtonomijo novinarskega dela ter poskuse ustrahovanja in šikaniranja zaposlenih s strani vodstva.

"Vaše zahteve po uresničevanju javnega interesa, etičnih standardov, spoštljivi komunikaciji, dostojnih delovnih razmerah in socialnem dialogu so – samoumevne, njihova uresničitev pa predstavlja temelj delovanja svobodnega in avtonomnega medija, kar je nacionalni medij vedno bil in spet mora to postati," je dejala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. "Uničevanje RTV Slovenija se mora končati," je še poudarila v pismu podpore.