Uradno ima jedrsko orožje devet držav, največ Rusija. Po ocenah – natančni podatki so seveda tajni – ima Rusija tudi več jedrskih konic kot vse tri Natove države s tovrstnim orožjem skupaj. A gre za celotni jedrski arzenal, taktičnega oziroma nestrateškega jedrskega orožja, o katerem se v zadnjem času veliko govori, naj bi Rusi imeli približno 2000 kosov.

"Ključna razlika je po namenu oziroma po uporabi. Taktično jedrsko orožje se uporablja na bojišču, medtem ko je strateško namenjeno predvsem uničenju velikih mest," je dejal generalmajor Dobran Božič, vojaški svetovalec obrambnega ministra.

Torej taktično uniči precej manjše območje kot strateško. Ena ključnih razlik je tudi v moči, dodaja generalmajor Božič. Moč strateškega jedrskega orožja se meri od 100 kiloton do megatone, najmočnejše taktično pa ima 100 kiloton moči.

Kako močna je bila jedrska bomba, ki je leta 1945 razdejala Hirošimo? "Razsežnosti so nepredstavljive. Če pogledamo samo Hirošimo, je bilo tam uporabljeno jedrsko orožje moči 15 kiloton. In če danes gledamo, da ima že taktično orožje tudi moč do 100 kiloton, vidimo, kakšno je lahko razdejanje na bojišču oziroma pri uporabi taktičnega orožja. Če vemo, da je bilo v Hirošimi mrtvih nekako več kot 200.000 ljudi, potem vidimo, kakšno je bilo razdejanje," je dejal Božič.

Sorodna novica Bela hiša: Ni znakov, da bi se Rusija pripravljala na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini

Strateško jedrsko orožje se od taktičnega loči tudi po oddaljenosti ciljev, ki jih lahko doseže. "Absolutno je tudi razlika v dosegu. Taktično jedrsko orožje je nekako dosega od 40 kilometrov do običajno 500 kilometrov, imajo tudi rakete, ki imajo doseg 1500 kilometrov. Medtem je strateško jedrsko orožje ... predvsem so to balistične rakete, izstrelki iz podmornic, kjer je pa doseg tudi 3500 kilometrov, torej se izstreli iz Sibirije in balistična raketa prileti v Ameriko in obratno," pojasnjuje Božič. "Pri taktičnem jedrskem orožju je nekako radij kontaminacije in radij delovanja od 250 kvadratnih kilometrov do nekako 700, 800 kvadratnih kilometrov, pri strateškem pa govorimo o nepojmljivih dimenzijah – torej recimo Pariz, New York, Moskva – ta mesta bi bila takoj uničena in od mesta ne ostane nič."

Kakšne bi bile torej posledice za Slovenijo, če bi bilo na ukrajinskem bojišču uporabljeno taktično jedrsko orožje? "Če govorimo o uporabi taktičnega jedrskega orožja v Ukrajini, torej na bojišču, kjer potekajo zdaj spopadi, oblak oziroma kontaminacija ne bi dosegla Evrope, za nas ne bi bilo nevarno, torej absolutno v tem primeru uporabe taktičnega jedrskega orožja ni neke bojazni pred kontaminacijo v Evropi," je pojasnil sogovornik.

Ruska stran je sicer po večkratnih omembah "uporabe vseh razpoložljivih sredstev" zdaj – kot kažejo izjave iz Kremlja – stopila korak nazaj. Tudi ameriški obveščevalci sporočajo, da ni opaziti nobenih znakov o dejavnem ruskem pripravljanju na jedrski napad.

Zakaj bi Rusi uporabili to orožje, če potem – zaradi kontaminacije – tudi sami na to območje ne bi mogli vstopiti? "Zakaj bi se sploh uporabilo jedrsko orožje? Jedrsko orožje je bilo v zgodovini vedno orožje odvračanja in ne iti v vojno. Hladna vojna je temeljila na oboroževanju z jedrskim orožjem in prepričevanju drug drugega, da se v vojno ne gre. Vendar ruska doktrina je, da situacija – točno takšna, kot je danes v Ukrajini – narekuje, da lahko uporabijo taktično jedrsko orožje: to pa, če se ne zgodi preboj na fronti ruskih sil ali če nasprotna stran začne protiofenzivo in je uspešna v protiofenzivi. Torej za zaustavitev ali preboj ali zaustavitev nasprotnih sil."