Na mostu je zjutraj eksplodiral tovornjak, ki je nanj zapeljal s polotoka Taman na ruski strani Kerške ožine. "Eksplozija je odjeknila nekaj minut po šesti uri zjutraj, ko je most prečkal tudi vlak z gorivom. Sedem cistern z gorivom se je vnelo, deli mostu so se delno porušili," so sporočili iz Moskve. Gorivo je bilo namenjeno ruski vojski, ki se bojuje na jugu Ukrajine.
Rusko ministrstvo za promet je medtem sporočilo, da je cestni promet znova stekel po nepoškodovanih pasovih mostu in bo med Krimom in Tamanom potekal izmenično enosmerno. Zvečer so znova zagnali tudi železniški promet.
Guverner Krimskega polotoka Sergej Aksjonov je sporočil, da bodo morala težka tovorna vozila Kerško ožino prečkati s trajektom. Trajektna linija deluje nemoteno.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da lahko ruske enote, ki se borijo na območjih Mikolajiva in Zaporožja, po cestnih in morskih koridorjih še naprej dobivajo vse potrebne stvari.
Tri smrtne žrtve
Ruski preiskovalni odbor je po eksploziji na mostu sporočil, da so umrli trije ljudje. "To naj bi bili potniki v osebnem vozilu, ki je bilo v neposredni bližini tovornjaka, ko je ta eksplodiral," so sporočili.
Dodali so tudi, da preiskujejo bivališče lastnika tovornjaka. Vozilo je bilo registrirano v ruski regiji Krasnodar.
Krimski uradniki krivijo Ukrajino
Vodja sveta Krimske republike Vladimir Konstantinov je dejal: "Ukrajinski vandali so se krimskega mostu lotili s svojimi krvavimi rokami. Zdaj so končno dosegli nekaj, na kar so lahko ponosni. V 23 letih jim ni uspelo na Krimu zgraditi ničesar gospodarsko pomembnega, zdaj pa so le poškodovali ruski most." Dodal je, da poškodbe na mostu niso hude in da jih bodo hitro odpravili.
Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil preiskavo eksplozije. Rusija si je polotok Krim sicer nezakonito priključila leta 2014.
Pomenljive izjave z ukrajinske strani
Ukrajinska vlada je na Twitterju posnetke požara na mostu komentirala z besedami: "Nor požar." Oglasil se je tudi svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak, ki je na Twitterju zapisal, da je eksplozija na mostu "le začetek", a odgovornosti za napad Kijev ni priznal.
"Vse, kar je nezakonito, je treba uničiti, vse, kar je bilo ukradeno, je treba vrniti Ukrajini. Rusijo je treba izgnati z vseh zasedenih ozemelj," je zapisal.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je poškodbo mostu čez Kerško ožino primerjalo s potopitvijo ruskega raketnega rušilca v aprilu. "Dva velika simbola ruske moči na ukrajinskem Krimu sta bila uničena. Kaj sledi?" so zapisali na uradnem računu na Twitterju.
Vodja ukrajinskega nacionalnega in obrambnega sveta Oleksij Danilov pa je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek gorečega mostu in ob tem glas Marilyn Monroe, ki poje "Vse najboljše, gospod predsednik". Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v petek praznoval 70. rojstni dan.
Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je nato dejala, da odziv Kijeva na uničevanje civilne infrastrukture kaže na "njihovo teroristično naravo".
Simbol ponosa, simbol okupacije
Most, ki povezuje mesto Kerč na polotoku Krim z ruskim ozemljem, so zgradili leta 2018 in velja za ruski ponos in simbol ruske okupacije Krima. Dolg je 19 kilometrov. Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi Putin. Most na Krim je poleg tega ena glavnih oskrbovalnih poti za ruske vojake, ki se borijo na jugu Ukrajine.
Na drugi strani je most v Ukrajini izrazito osovražen. Po objavi posnetkov uničenja dela mostu in požara vlaka na njem so ljudje na spletnih omrežjih na veliko proslavljali. V Kijevu so sicer že večkrat napovedali, da bodo ruske napadalce pregnali s celotnega ukrajinskega ozemlja, tudi s Krima. Na območju Kerča, kjer pride most na Krim, se je zgodilo tudi že več napadov z letalniki. Rusija je na drugi strani že večkrat zagrozila s hudimi posledicami, če bi si Ukrajina drznila napasti most.
Jedrska elektrarna spet brez zunanjega napajanja
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da je jedrska elektrarna v regiji Zaporožje spet brez zunanjega napajanja in je odvisna od generatorjev.
"Ponovno obstreljevanje, ki je zadelo edini vir zunanje energije elektrarne, je izjemno neodgovorno," je opozoril Grossi. Čeprav je šest reaktorjev v hladni zaustavitvi, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem.
Grossi, ki je bil v četrtek v Kijevu, je napovedal, da bo kmalu odpotoval v Rusijo, nato pa se vrnil v Ukrajino, "da bi zagotovil jedrsko varnost in zaščitno območje okoli nuklearke".
V Limanu dve množični grobišči
V mestu Liman v Doneški regiji na vzhodu Ukrajine, ki so ga pred kratkim osvobodile ukrajinske sile, so našli dve množični grobišči, je v petek sporočil tamkajšnji guverner Pavlo Kirilenko. Na enem izmed njih je približno 200 posameznih grobov. Med žrtvami so vojaki, civilisti in otroci.
Zelenski: Že samo govorjenje o jedrskem orožju je nevarno
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem sporočil, da je vojska na vzhodu Ukrajine doslej osvobodila 2500 kvadratnih kilometrov ozemlja in 96 naselij. V pogovoru za BBC je Zelenski še dejal, da so ruski uradniki "začeli pripravljati rusko družbo na morebitno uporabo jedrskega orožja", a da sam ne verjame, da se bo Moskva v resnici odločila za ta korak. "To je zelo nevarno. Niso pripravljeni uporabiti tega orožja, a govorijo o tem. Mislim, da še ne vedo, ali ga bodo uporabili ali ne. A nevarno je že samo govoriti o tem," je dejal Zelenski.
Rusko sodišče odredilo zaplembo prostorov Memoriala v Moskvi
Sodišče v Moskvi je v petek odredilo zaplembo prostorov organizacije za človekove pravice Memorial v ruskem glavnem mestu. Odločitev je po poročanju tujih tiskovnih agencij sprejelo nekaj ur po tem, ko je bila ta organizacija razglašena za enega od dobitnikov letošnje Nobelove nagrade za mir.
Tversko okrožno sodišče je sklenilo, da prostori, v katerih je sedež Memoriala v Moskvi, "postanejo državna last". Ruske oblasti opisujejo Memorial kot organizacijo, ki blati preteklost države. Predstavnik državnega tožilstva je na sodišču pripisal Memorialu "rehabilitacijo nacističnih zločincev, diskreditacijo oblasti in ustvarjanje lažne podobe Sovjetske zveze".
V Memorialu so napovedali, da se bodo kljub izgubi sedeža v Moskvi še naprej zavzemali za človekove pravice in se veselili Nobelove nagrade. "Ideja in misija Memoriala so ljudje, zgodovina, pomoč žrtvam represije, boj proti državnemu nasilju," so zapisali v sporočilu. Poudarili so, da še naprej delajo tako v Rusiji kot v Ukrajini in drugih državah.
Memorial je najbolj znana ruska organizacija za človekove pravice, a so ruske oblasti decembra lani odredile njeno zaprtje. Nobelovo nagrado za mir bo organizacija 10. decembra prejela skupaj z aktivistom iz Belorusije Alešem Bjaljackim in Centrom za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje