"Kdor resno razmišlja o podnebnih vprašanjih, bi moral resno razmišljati tudi o tem, da je treba takoj ustaviti rusko agresijo, obnoviti našo ozemeljsko celovitost in prisiliti Rusijo v resnična mirovna pogajanja," je dejal Zelenski, ki bo danes na daljavo nagovoril svetovne voditelje na podnebni konferenci COP27.

"Ponavljam – obnovitev ozemeljske celovitosti, spoštovanje Ustanovne listine ZN-a, odškodnina za vso škodo, ki jo je povzročila vojna, kazen za vse vojne zločince in zagotovila, da se to ne bo več ponovilo. To so popolnoma razumljivi pogoji," je dejal ukrajinski predsednik.

Zelenski je pogoje za pogajanja postavil nekaj dni po tem, ko je ameriški časopis Washington Post poročal, da v ZDA želijo, da Ukrajina pokaže pripravljenost na pogovore, saj naj bi Washington skrbelo, da bi Kijev s preveč nepopustljivim pristopom lahko škodoval svoji mednarodni podpori.

Po poročanju Washington Posta so višji ameriški uslužbenci Kijev pozivali, naj pokaže odprtost za pogajanja z Rusijo in opusti javno zavračanje razprave o koncu vojne, dokler je predsednik Rusije Vladimir Putin.

Ukrajina je sicer po besedah Zelenskega že večkrat predlagala takšne pogovore, vendar so "vedno dobili nore ruske odgovore z novimi terorističnimi grožnjami, napadi, obstreljevanjem ali izsiljevanjem," kot je po navedbah Reutersa dejal ukrajinski voditelj.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko pa je danes odgovoril, da Rusija ne postavlja nikakršnih predpogojev za mirovna pogajanja, računa le na "dobro voljo" Kijeva, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ob tem je poudaril, da je bila Rusija na pogajanja vedno pripravljena.

"Ukrajina je enostransko sprejela odločitev, ki ji prepoveduje mirovna pogajanja z Rusijo. To je njihova odločitev. Mi smo vedno izražali pripravljenost na takšne pogovore – nismo bili mi tisti, ki smo jih prekinili," je dodal Rudenko.

Višji svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je medtem v ponedeljek dejal, da Kijev nikoli ni zavrnil pogajanj z Moskvo in da je pripravljen na pogovore s prihodnjim ruskim voditeljem, ne pa s Putinom, poroča Reuters.

Sekretar ukrajinskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev pa je dejal, da je glavni pogoj Zelenskega za pogovore z Rusijo obnova ukrajinske ozemeljske celovitosti.

Vplivni ukrajinski uslužbenec Oleksij Danilov je dejal, da Ukrajina potrebuje tudi "zagotovila" glede sodobne zračne obrambe, letal, tankov in raket dolgega dosega. Po njegovih besedah "morajo biti ruske rakete uničene še pred izstrelitvijo iz zraka, kopnega in morja". Tudi Danilov poudarja zahtevo po obnovi ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Svetovalec ameriškega predsednika za državno varnost Jake Sullivan je sicer zagotovil, da bo Bidnova vlada sodelovala z mednarodnimi partnerji, da bi kaznovali odgovorne za vojne zločine v Ukrajini.

Rusija krepi obrambne položaje v okolici Mariupolja

Rusija se na južni fronti pripravlja na preboj ukrajinskih sil. Zato je okrepila obrambne položaje v okolici pristaniškega mesta Mariupolj. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da želi Rusija preprečiti hitro napredovanje ukrajinskih sil v primeru preboja fronte.

Mariupolj, pristaniško mesto blizu meje z Rusijo, je bil za Moskvo pomemben strateški cilj zaradi svoje bližine polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Od začetka vojne so ga ruske sile neusmiljeno obstreljevale, do maja, ko je padlo pod nadzor Moskve, pa je umrlo na tisoče civilistov.

Nedavni satelitski posnetki ameriškega podjetja Maxar kažejo, da naj bi se tri množična grobišča v bližini Mariupolja v krajih Stari Krim, Manhuš in Vinoradne od pomladi nenehno povečevala.

Britanska nevladna organizacija Center za informacijsko odpornost (CIR) je za BBC analizirala posnetke Starega Krima in ugotovila, da je bilo od junija, ko so nazadnje analizirali posnetke tega območja, tam izkopanih 1500 novih grobov. Iz tega sklepajo, da je bilo od začetka vojne tam izkopanih več kot 4600 grobov.

Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da je bilo v bojih v Mariupolju ubitih najmanj 25.000 ljudi.

Sullivan potrdil komunikacijo med Washingtonom in Moskvo

Svetovalec ameriškega predsednika za državno varnost Jake Sullivan je medtem potrdil, da komunikacijski kanal med ZDA in Rusijo ostaja odprt kljub vojni v Ukrajini. Komunikacija s Kremljem je v interesu ZDA, je dejal Sullivan.

Do potrditve komunikacije je prišlo po tem, ko Bela hiša ni hotela zanikati poročil, da se je Sullivan pogovarjal z Moskvo, da bi preprečili jedrsko stopnjevanje v Ukrajini.

Časopis Wall Street Journal je poročal, da se je Sullivan v zadnjih mesecih v zaupnosti pogovarjal s svojim ruskim kolegom, sekretarjem varnostnega sveta Nikolajem Patruševom, in višjim pomočnikom v Kremlju za zunanjo politiko Jurijem Ušakovom.

Višji uslužbenci so za časopis dejali, da so se Sullivan, Patrušev in Ušakov pogovarjali o načinih za zaščito pred tveganjem jedrskega stopnjevanja v vojni v Ukrajini, a da se niso pogajali o načinih za končanje vojne.

Prejšnji mesec je Sullivan dejal, da bi imela kakršna koli uporaba jedrskega orožja "katastrofalne posledice za Rusijo", poroča BBC. Za ameriško televizijo NBC je dejal, so višji uslužbenci v zasebnih pogovorih z ruskimi predstavniki podrobno razložili obseg morebitnega odziva ZDA.

Tiskovna predstavnica ameriškega Sveta za državno varnost Adrienne Watson ni želela potrditi poročanja časopisa, tiskovna predstavnica Bele hiše Karin Jean-Pierre pa je v ponedeljek dejala, da si ZDA pridržujejo pravico do pogovorov z Rusijo.

Sullivan naj bi bil eden najvišjih svetovalcev predsednika Bidna, ki si še prizadeva za pogovore z Rusijo. Dejal je, da je ohranitev stikov z Moskvo "v interesu vsake države, ki je prizadeta zaradi tega konflikta".