"14. oktobra izražamo hvaležnost vsem, ki so se v preteklosti borili za Ukrajino, in vsem, ki se zanjo borijo zdaj. Vsem, ki so zmagali takrat, in vsem, ki bodo zagotovo zmagali zdaj," je v videonagovoru ob tej priložnosti dejal Zelenski.

Dan braniteljev je bil v Ukrajini uveden leta 2014, da bi nadomestil prejšnji praznik 23. februarja. Ta je bil namreč sovjetskega izvora, v Rusiji pa na ta dan še vedno praznujejo dan braniteljev domovine.

Zelenski se je zavezal, da bo Ukrajina z zmago nad Rusijo odgovorila vsem sovražnikom, ki so posegli v njeno ozemlje. "To bo zmaga za vse naše ljudi. Svet je z nami, bolj kot kadar koli v naši zgodovini," je še dodal.

Pred spomenik v glavnem mestu, posvečen vojakom, ki so bili ubiti na fronti od leta 2014, ko so izbruhnili spopadi s proruskimi separatisti, je nato tudi položil venec z rumeno in modro barvo ukrajinske zastave.

Tudi ukrajinski vrhovni poveljnik general Valerij Zalužni je na družbenih omrežjih čestital ukrajinskim vojakom in se jim zahvalil za njihovo služenje. "Ustavili smo sovražnikov napad in končali mit o nepremagljivosti ruske vojske," je dejal v videonagovoru.

Putin: Ukrajina se noče pogajati

Ruski predsednik Vladimir Putin je po vrhu Konference o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji (CICA) v Astani medtem dejal, da za zdaj obsežnejši ruski napadi v Ukrajini "niso potrebni". Prav tako Moskva ne namerava razširiti mobilizacije.

Po Putinovih besedah je bilo do zdaj mobiliziranih 222.000 ljudi od načrtovanih 300.000, mobilizacijske dejavnosti pa bodo končane v približno dveh tednih. Kot je dejal, se je enotam ruske vojske do zdaj pridružilo 33.000 mobiliziranih vojakov. Mobilizacija je bila po njegovih besedah potrebna, saj da se je nemogoče boriti na 1100 kilometrov dolgi frontni črti v Ukrajini zgolj s pogodbenimi vojaki, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Seveda so partnerji zaskrbljeni zaradi prihodnjega razvoja rusko-ukrajinskih odnosov. /.../ Indija in Kitajska vedno govorita, da je treba vzpostaviti dialog in rešiti vse na miren način. To so naši tesni zavezniki, partnerji, spoštujemo njihovo stališče. Poznamo pa tudi stališče Kijeva – nenehno govorijo, da si želijo pogajanj in zdi se, kot da so to zahtevali, zdaj pa so sprejeli uradno odločitev, ki prepoveduje pogajanja," je dejal Putin.

Ruski predsednik je dejal tudi, da ne vidi potrebe po pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, s katerim bosta predvidoma skupaj na novembrskem vrhu G20 v Indoneziji.

Glede morebitnih spopadov s silami zavezništva Nato pa je dejal, da bi bil "neposreden spopad Natovih enot z rusko vojsko zelo nevaren korak, ki bi lahko vodil v svetovno katastrofo".

WHO opozarja na tveganje za prebivalce Ukrajine pred prihajajočo zimo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pred prihajajočo zimo opozarja na velike izzive in tveganja za prebivalce Ukrajine, kjer vojna prehaja že v osmi mesec, ruski napadi pa so se v zadnjih dneh še okrepili.

To zahteva odziv za okrepitev humanitarne pomoči prebivalcem Ukrajine, je opozoril regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge.

Napadi na Kijev, Dnipro in druga mesta po vsej državi so znova usmerili pozornost sveta na preživetje civilnega prebivalstva Ukrajine in preživetje samega zdravstvenega sistema.

"Stopnjevanje izrednih humanitarnih razmer zahteva stopnjevanje humanitarnega odziva," je na virtualni novinarski konferenci v Københavnu povedal Kluge.

Pri tem je opozoril, da številni v Ukrajini živijo v negotovih razmerah, v neprimernih zgradbah ali brez dostopa do ogrevanja. Uničenje hiš in pomanjkanje dostopa do goriva ali električne energije zaradi poškodovane infrastrukture bi lahko postalo "vprašanje življenja ali smrti, če ljudje ne bi mogli ogrevati svojih domov".

Kijev: Od začetka vojne poškodovanih in uničenih več kot 800.000 hiš

Po navedbah ukrajinske vlade je bilo od začetka ruske invazije v državi poškodovanih ali uničenih več kot 800.000 hiš, na tisoče ljudi pa zdaj živi v zbirnih centrih ali poškodovanih zgradbah brez zaščite pred prihajajočo zimo.

Prihajajoča "kruta zima" bi se lahko izkazala za posebej nevarno za ranljive ljudi, vključno s starejšimi, bolniki s kroničnimi boleznimi ter za nosečnice in matere z novorojenčki, je opozoril Kluge.

Izzivi v zimskem času skupaj z zadnjim zaostrovanjem spopadov bi lahko prispevali k znatnemu notranjemu razseljevanju, pri čemer bi se lahko znotraj države preselilo od dva do tri milijone ljudi, pričakovati pa je tudi nov eksodus beguncev v sosednje države.

Kluge je ob tem navedel ukrepe, ki jih WHO izvaja v podporo Ukrajini, pri čemer je kot neposredno prednostno nalogo navedel takojšnji odziv na škodo, ki jo je zaradi ruskih napadov utrpel zdravstveni sistem v Ukrajini.

Kot eno od prioritet je omenil tudi pokrivanje nujnih zdravstvenih potreb ljudi na območjih, ki so znova pod ukrajinskim nadzorom, predvsem kako se odzvati na fizično in duševno trpljenje, ki ga je utrpelo tamkajšnje prebivalstvo, so sporočili pri WHO-ju.

Rusija odredila popravilo mostu na Krim do junija 2023

Ruska vlada je odredila, da mora biti popravilo mostu, ki leta 2014 anektirani polotok Krim povezuje z rusko celino, končano do julija prihodnje leto. Na mostu je v soboto odjeknila eksplozija in ga močno poškodovala, pri tem so umrli trije civilisti. Promet so odtlej znova delno vzpostavili. Ruski predsednik Vladimir Putin je sobotni dogodek označil za teroristično dejanje, v Rusiji so v povezavi z eksplozijo aretirali osem ljudi, Kijev pa odgovornosti zanj ni prevzel.

Grossi po pogovorih z Zelenskim in Putinom glede Zaporožja: Prišlo je do napredka

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v četrtek dejal, da je v pogovorih o jedrski elektrarni v Zaporožju prišlo do določenega napredka. Spet je pozval k vzpostavitvi varnega območja v okolici jedrske elektrarne.

Kljub njegovim pozivom pa Moskva in Kijev še nista izrazila pripravljenosti za izvedbo predloga.

Grossi se je prejšnji teden sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ta teden pa je odpotoval v Sankt Peterburg na obisk k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je nakazal pripravljenost za pogovor.

V četrtek se je Grossi nato vrnil v Kijev, kjer pa mu je zunanji minister Dmitro Kuleba dal jasno vedeti, da Kijev zahteva več kot le prekinitev ognja oziroma vzpostavitev varnega območja, ki ga je predlagal IAEA v okolici jedrskega kompleksa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Ponovil sem, da se mora Rusija umakniti iz jedrske elektrarne, da bi zagotovili jedrsko varnost in zaščito, ter takoj prenehati ugrabljati in strahovati ukrajinsko osebje," je Kuleba zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. Ekipa IAEA-ja je elektrarno obiskala že v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.

Zaradi pogostega obstreljevanja je bila jedrska elektrarna v zadnjih nekaj dneh dvakrat odrezana od zunanjega napajanja. Elektrika je sicer potrebna za hlajenje radioaktivnega jedrskega materiala. Grossi je opozoril na nevarnost jedrske nesreče, saj se elektrarna lahko z zasilnim napajanjem iz dizelskih generatorjev oskrbuje le deset dni.

Kijev: Rdeči križ naj obišče zapor Olenivka

Vodja kabineta Zelenskega Andrij Jermak je po poročanju BBC-ja pozval Rdeči križ, naj v treh dneh obišče zloglasni zapor Olenivka na vzhodu Ukrajine pod rusko okupacijo. "Preprosto ne moremo več izgubljati časa. Na kocki so življenja ljudi," je dejal.

Rdeči križ si je skušal zagotoviti dostop do zapora prejšnji mesec, a so ga ruske oblasti zavrnile. Zapor Olenivka je pod nadzorom proruskih oblasti v Donecku od leta 2014. Razmere naj bi bile tam izjemno slabe.

Julija je bilo v eksploziji ubitih več deset ukrajinskih zapornikov. Kijev je sporočil, da je zapor napadla Rusija, da bi uničila dokaze o mučenju in ubijanju, Moskva pa za napad krivi Ukrajino.

Zelenski je medtem Rdeči križ obtožil nedelovanja in poudaril, da ima "dolžnosti, predvsem moralne narave".

Rdeči križ: dostop je otežen

Tiskovni predstavnik Rdečega križa Ewan Watson je medtem sporočil, da imajo otežen dostop do ukrajinskih vojnih ujetnik. Zatrdil je, da "deli frustracije" Kijeva, ki je Rdeči križ obtožil pomanjkanja interesa za usodo Ukrajincev v ruskem ujetništvu.

Watson je še dejal, da je Rdeči križ že obiskal več sto vojnih ujetnikov na obeh straneh, vendar je v ujetništvu več tisoč ljudi. Priznal je, da je bil napredek pri obisku ujetnikov "nezadosten". Pri Rdečem križu so še poudarili, da so "ekipe na terenu pripravljene obiskati kazensko taborišče Olenivka in vse druge lokacije, kjer so pridržani vojni ujetniki," a dodali, da na silo ne morejo vstopiti v kraj pridržanja ali internacije.