Republikanci so v predstavniškem domu dobili 211 sedežev, tako da jim do večine manjka še sedem sedežev, demokrati pa so po drugi strani dobili 193 sedežev, kar pomeni, da bo imel predsednik Joe Biden več težav pri sprejemanju novih zakonov.

V senatu je razmerje sil za zdaj manj jasno, saj imajo republikanci 49 sedežev, demokrati pa 48 sedežev. Čakajo se še izidi glasovanja v zveznih državah Nevada in Arizona, v Georgii pa bo odločal drugi krog že drugič v zadnjih dveh letih. Do zdaj so imeli v senatu večino demokrati zaradi odločilnega glasu podpredsednice Kamale Harris.

V svojem prvem odzivu na izide volitev je Biden izrazil, da se ni pojavil "rdeči cunami", ki so ga napovedovale javnomnenjske ankete in po katerih se je republikancem obetala prepričljiva zmaga. Po njegovih besedah so ameriški volivci poslali "jasno sporočilo, da želijo ohraniti našo demokracijo".

Biden je po volitvah dejal, da je pripravljen sodelovati z republikanci. "Ameriški volivci so dali jasno vedeti, tako mislim, da pričakujejo, da so tudi republikanci pripravljeni sodelovati z menoj."

Med področji, kjer pričakuje gladko sodelovanje z republikanci, je poudaril Ukrajino. "Na področju zunanje politike upam, da bomo nadaljevali sodelovanje pri spoprijemanju z rusko agresijo v Ukrajini." Jasno je sicer dal vedeti, da ne bo podprl nobenega republikanskega predloga, ki bi lahko povišal inflacijo, in da ne bo odstopil od danih zavez na področju podnebnih sprememb.

Na strani tokratnih "zmagovalcev" torkovih vmesnih volitev pa je popolnoma drugače in republikanska stranka se namesto slavja po zmagi zapleta v notranji boj, v katerem so na eni strani nekdanji predsednik Donald Trump in njegovi privrženci, na drugi pa preostali predstavniki stranke.

Vodilni republikanski politiki in komentatorji medtem Trumpa pozivajo, naj ne razglasi predsedniške kandidature za leto 2024, ker bi lahko s tem ponovno, kot s trditvami glede ukradenih volitev leta 2020, spodbudil demokrate in neodvisne volivce h glasovanju.

Neodvisni analitiki menijo, da so demokrati dosegli velik uspeh samo s tem, da je "njihov jez zadržal napovedani republikanski cunami" na volitvah ob visoki inflaciji in s predsednikom, ki nima visoke javne podpore.

Biden še ni odločen glede kandidature

Glede morebitne nove predsedniške kandidature leta 2024 se 79-letni Biden menda še ni odločil. Dejal je, da bo to družinska odločitev. "Kandidirati nameravam, vendar pa se mi z napovedjo ne mudi," je dejal. Analitiki predvidevajo, da bo to storil prihodnje leto.

Večina Američanov si sicer njegove ponovne kandidature ne želi. Anketa AP ugotavlja, da jih je 58 odstotkov proti, med drugim tudi zaradi njegove starosti. Anketa potrjuje tudi razlog njegove zmage leta 2020, saj je manjši delež anketiranih dejal, da so volili Bidna zaradi njega samega, več pa je bilo tistih, ki so volili zanj zato, ker so bili proti Trumpu.

Trump se je po vmesnih volitvah znašel v težavah, saj je več kandidatov z njegovo podporo doživelo poraz. Konservativni časopis New York Post je ob tem nekdanjega predsednika pozval, naj se umakne iz politike, in zatrdil, da so njegovi kandidati zmagali le tam, kjer bi "večina volivcev proti demokratu izbrala tudi truplo".

Del republikanske stranke se očitno želi posvetiti prihodnosti brez Trumpa. Namesto tega si številni podporniki obetajo predsedniško kandidaturo guvernerja Floride Rona DeSantisa, ki je v torek na guvernerskih volitvah prepričljivo premagal demokratskega nasprotnika Charlieja Crista.

Guvernerka slovenskih korenin

V torek so potekale tudi volitve guvernerjev v nekaterih zveznih državah in v Oregonu na severozahodu ZDA je postala guvernerka demokratska političarka slovenskih korenin Tina Kotek, ki je premagala republikansko tekmico Christine Drazan.

Tina Kotek je bila od leta 2013 na čelu predstavniškega doma Oregona in prva predsednica predstavniškega doma ameriške zvezne države, ki je odkrito priznala svojo homoseksualno usmerjenost.

Čeprav velja Oregon za demokratom naklonjeno zvezno državo, pa je bila po poročanju portala The Oregonian njena zmaga vse prej kot lahka zaradi nezadovoljstva volivcev s slabimi javnimi storitvami, kriminalom in brezdomstvom.

Tina Kotek je bila rojena leta 1966 v Pensilvaniji očetu čeških korenin in materi materi Florence, rojeni Matich, katere starša sta bila Slovenca, rojena v avstrijskem delu nekdanje Avstro-Ogrske.

V Oregon se je preselila leta 1987 in na tamkajšnji univerzi diplomirala iz religiologije, pozneje pa na univerzi Washington magistrirala iz mednarodnih ved in primerjalne religiologije. Pred izvolitvijo v državni kongres leta 2006 je bila aktivistka za pomoč otrokom in revnim.

Poročena je z Aimee Kotek Wilson, s katero od leta 2005 živita v Portlandu. Sama pravi, da je nekdanja katoličanka, ki zdaj obiskuje episkopalno cerkev.

Tina Kotek je sicer po Lauschu in Voinovichu iz Ohia že tretja guvernerka v ZDA slovenskega rodu.

Demokrat Lausche je bil guverner Ohia od leta 1945 do leta 1947, nato pa spet od leta 1949 do leta 1957, ko se je preselil v Washington kot zvezni senator iz Ohia. Voinovich je bil guverner od leta 1991 do leta 1998, nato pa tako kot Lausche zvezni senator do leta 2011. Oba sta bila pred tem tudi župana mesta Cleveland.

Slovenci so imeli v ZDA tudi druge lokalne in državne politike. Trenutno so aktivni še demokratska senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, republikanski kongresnik iz Arizone Paul Gossar, ki velja za enega največjih skrajnežev v ameriškem zveznem kongresu, ter mestni svetnik Clevelanda Mike Polensek.