Jutri bodo ameriški volivci neposredno izvolili vseh 435 predstavnikov predstavniškega doma in 35 od 100 senatorjev, prav tako bodo volili guvernerje 36 zveznih držav in treh teritorijev ter še vrsto županov in lokalnih oblasti. Velja, da so vmesne volitve kazalnik, kako so ameriški volivci zadovoljni s predsednikom. Ni redko, da stranka trenutnega predsednika na vmesnih volitvah izgubi večino, predvsem v času drugega predsedniškega mandata. Bidnova podpora javnosti v prvih dveh letih predsedovanja je nizka, zdaj se giblje pri 35 odstotkih, in jasno je, v kako zahtevnem položaju se utegne demokratska stranka znajti po torku.

Zdaj imajo v predstavniškem domu večino demokrati (220 sedežev, republikanci jih imajo 212, trije niso zasedeni), v senatu imata stranki vsaka po 50 senatorjev, a glas podpredsednice Kamale Harris tehtnico nagne v korist demokratov. Javnomnenjske raziskave pred jutrišnjimi volitvami pa kažejo, da bodo republikanci prevzeli večino v predstavniškem domu, v senatu pa kaže na zelo tesen izid. Če bodo demokrati izgubili večino v kongresu, bo imel predsednik Biden težave pri uresničevanju svoje politike. V primeru poraza demokratov je tudi pričakovati, da se bodo znotraj demokratske stranke okrepili pritiski s pozivi, naj se Biden pred predsedniškimi volitvami čez dve leti umakne drugemu demokratskemu kandidatu.

Kot kaže, bo ena ključnih zveznih držav glede večine v senatu Pensilvanija, ki so jo v soboto obiskali kar trije ameriški predsedniki, zdajšnji Joe Biden in nekdanja Donald Trump ter Barack Obama, in skušali volivce prepričati, naj glasujejo za kandidata njihove stranke. V Pensilvaniji se za senatorski stolček borita demokrat John Fetterman in njegov republikanski tekmec, nekdanji TV-zvezdnik Mehmet Oz oz. Dr. Oz. Za razpored v senatu bosta odločilni še Georgia in Nevada, v katerih napovedi prav tako kažejo na zelo tesen izid.

Ena ključnih tem letošnjih volitev je pravica do splava. Kot je znano, je junija vrhovno sodišče spremenilo z ustavo zaščiteno pravico do splava. Obe stranki sta že napovedali spremembo zveznih zakonov na tem področju, če bo njihova stranka imela večino v kongresu. Demokrati obljubljajo, da bodo ženske imele še naprej pravico do splava, medtem ko republikanci napovedujejo prepoved splava po 15. tednu nosečnosti.

V primeru, da bodo v kongresu imeli večino republikanci, bodo v ospredju priseljenska politika, vera in boj proti kriminalu, če pa bodo imeli večino demokrati, bodo v ospredju okolje, zdravstvo, volilna pravica in nadzor orožja, navaja BBC.

Volivci se vse bolj odločajo na podlagi strankarske pripadnosti

Ameriška ustava določa pristojnosti, ki jih imajo oblasti na zvezni ravni in oblasti na ravni posamezne zvezne države, pri čemer velja, da imajo slednje zelo velik vpliv na vrsto vprašanj, ki vplivajo na kakovost življenja prebivalcev posamezne zvezne države. A že nekaj volitev se kažejo take smernice. "Američani na vmesnih volitvah vse bolj glasujejo na podlagi strankarske pripadnosti, pri čemer so v ospredju teme na ravni celotne države, kot so mednarodne zadeve, priseljenska politika ... In na podlagi tega bodo na lokalni in zvezni ravni volili kandidata stranke, ki jih je prepričala na zvezni ravni. Nacionalna agenda ima čedalje večji vpliv na to, kako volivci glasujejo na državni in lokalni ravni," je na četrtkovi okrogli mizi Kongresne volitve v ZDA: Stanje in pričakovanja, ki so jo na Fakulteti za družbene vede organizirali Slovensko politološko društvo, društvo Polituss in veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, dejal Brian Brox (ZDA), izredni profesor za področje političnih znanosti na univerzi Tulane in strokovnjak za volilne kampanje.

V primeru republikanskega prevzema kongresa dve leti patpoložaja

"Moja napoved je, da bodo republikanci osvojili večino v predstavniškem domu, pojavlja pa se vprašanje, s kakšno prednostjo. V senatu bo tesen izid. Zakaj je to pomembno? Če bodo demokrati ohranili večino v senatu, potem bo na primer lahko potrjeval Bidnove predloge za zvezne sodnike. Če pa republikanci osvojijo večino v obeh domovih, potem bo Bidnu veliko težje, ima sicer določena pooblastila za vodenje mednarodne politike, sicer pa bo moral vladati s predsedniškimi odloki. Republikanci bodo v primeru večine lahko sprejemali zakone, na katere bo lahko dal Biden veto. To pomeni, da bomo lahko imeli dve leti patpoložaj," pravi ameriški profesor. Kot pojasnjuje, bodo potem dve leti na ravni posameznih držav lokalne oblasti nemoteno sprejemale odločitve, na državni ravni pa bo dejansko vse v pripravah na naslednje predsedniške volitve leta 2024.

Z njim se je strinjal tudi Blaž Vrečko Ilc, docent na Fakulteti za družbene vede UL in poznavalec ameriškega političnega sistema. "Če demokrati izgubijo kateri koli dom kongresa, bo za Bidna predsedovanje težje. Če demokrati izgubijo večino v predstavniškem domu, bo to vplivalo na sprejemanje zakonov. Podobno kot v našem parlamentarnem sistemu, v katerem večina odloča, kateri zakoni bodo sprejeti. Toda drugače od našega sistema ima Biden pravico do veta, razen če ga kongres preglasuje," je opomnil in dodal, da lahko dejansko nastane še bolj ekstremni položaj, kot je bil med drugim mandatom Baracka Obame, ko so leta 2014 demokrati doživeli hud poraz in močno izgubili večino v kongresu.

Stranki sta na okopih. "Največji motivator za volivce je letos strah."

Javnomnenjske raziskave torej kažejo, da so tudi na kongresnih volitvah za volivce pomembnejše državne teme kot pa lokalna vprašanja. "Zakaj? Poglejmo zadnjih 40 let. V 80. letih je veljalo, da pogosto člani predstavniškega doma niso glasovali kot njihova stranka, bilo je veliko mešanih glasovanj. Iz sklica v sklic pa je vse manj kongresnikov glasovalo drugače od stranke. Leta 2016 je bilo tako, da je vsak kongresnik glasoval enako kot njegova stranka. Kaj to pomeni za volivce? Pred 40 leti so izbirali osebo, ki je bila najbolj razumna, ki je razumela tudi drugo stran in ki je bila sposobna kompromisa. Zdaj pa volijo trde strankarske politike bodisi demokrate bodisi republikance," je dejal Klemen Balanč, politolog in novinar Bloomberg Adrie, in dodal, da si volivci zdaj veliko manj želijo kompromisov. "Obe stranki sta se razvijali v tako smer. Obe naraciji sta zelo na okopih: demokracija je na kocki, prihodnost države je na kocki ... Demokrati strašijo ljudi pred vrnitvijo Donalda Trumpa, republikanci pa strašijo volivce, naj ne volijo demokratov, ker bodo uničili državo. Največji motivator za volivce je strah. Strah jih je, da ne bodo več živeli v državi, kot jo imajo, če ostane na oblasti ista stranka oz. jo prevzame druga."

Kar se je zgodilo v zadnjih osmih letih in podpira to dviganje pomena vsedržavnih tem tudi na kongresnih volitvah, je pritok finančnih virov posameznih kandidatov v zveznih državah iz drugih zveznih držav. "Kandidati zdaj dobijo več denarja od ljudi iz drugih zveznih držav kot od volivcev iz svoje države. Na kongresnih volitvah 2016 so kandidati prejeli v povprečju 25 odstotkov zunaj svoje zvezne države, zdaj pa je ta delež 47 odstotkov, torej skoraj polovica."

Glavna tema kampanje za demokrate je pravica do splava. "Demokrati bodo na tej temi dobili ali izgubili volitve, ker so največ denarja za kampanjo zbrali v povezavi s to pravico," je dejal Vrečko Ilc.

Na vprašanje, kako pomembna tema za vmesne volitve je rasno vprašanje, je Vrečko Ilc opomnil, da sicer ob njegovi omembi najprej pomislimo na rasizem do temnopoltih, toda dejansko je ta pojem v ZDA veliko širši, tu so še druge manjšine. V preteklosti je veljalo, da naj bi večina pripadnikov manjšin podpirala demokratsko stranko, toda to se je v preteklih letih spremenilo. "Bolj konservativni srednji razred voli republikance, tudi pripadniki tega razreda iz manjšin," je opomnil docent s FDV-ja. "V času Trumpove administracije so bili velika tarča priseljenci iz Srednje in Južne Amerike, začela se je gradnja zidu na meji z Mehiko. Mimogrede, Biden zida ni podrl, ni občutno spremenil priseljenske politike, čeprav je zdaj priseljencev veliko več kot v Trumpovem času. Otroci so še vedno v kletkah, a niso več na naslovnicah."

"Če pogledamo pričakovano življenjsko dobo, se ta v ZDA skrajšuje, kar se v drugih razvitih državah ne dogaja. To je tesno povezano z gospodarsko krizo, ki je prizadela velik del prebivalstva, pri čemer pa ni socialne mreže, ki bi to ujela. Vse te teme so povezane med seboj. Na vprašanje, kako je z rasnim vprašanjem, bi bil moj odgovor, da so stvari še bolj kompleksne, kot so bile," je še dejal Vrečko Ilc.

"Demokratska stranka je multietnična in večrasna stranka, medtem ko je republikanska stranka vse bolj stranka belih Američanov. Nekaj premika je sicer bilo na zadnjih nekaj volitvah pri hispanskih volivcih, ki so v nekaj večji meri glasovali za republikance, v afroameriški skupnosti pa večina voli demokrate," je dodal Brox.

Vsa politika je videna skozi strankarsko prizmo

Na teh volitvah je zanimivo, da se zdi, kot da stranki vodita popolnoma ločeni kampanji. "Gallupova raziskava je spraševala volivce, katere teme so zanje najpomembnejše. Demokratski volivci so dejali splav, podnebne spremembe in regulacija orožja. To so običajne liberalne teme. Republikanske volivce pa skrbijo gospodarstvo, priseljenska politika in kriminal," pojasnil Brox. "Za republikanske volivce je gospodarstvo zelo pomembna tema, za neodvisne volivce tudi. Saj je tudi za demokrate, toda pri njih je v ospredju drug vidik gospodarstva. Republikance zanimajo inflacija in naraščajoče cene in to, kako to vpliva na kupno moč, demokrati pa bodo govorili o delovnih mestih, ki so bila ustvarjena v času Bidnove administracije. Skratka, tudi stališče do tako pomembne teme, kot je gospodarstvo, je odvisno od strankarskega uvida vanj."

Tudi Balanč je spomnil na neodvisne volivce, za katere je gospodarstvo ključna tema. Ko bodo šli volivci na volišča, bodo nekateri po njegovi oceni volili na podlagi tega, kako ocenjujejo Bidnovo delo na tem področju. Biden ima, kakor kažejo ankete, okoli 35-odstotno podporo, nekoliko se sicer izboljšuje, a je bila v zadnjega pol leta, potem ko se je začela vojna v Ukrajini, kot na toboganu. Kot pravi Balanč, je – ko govorimo o ameriškem gospodarstvu – težko oceniti, kako mu gre, hkrati mu gre dobro in slabo. "Tu je rekordna inflacija, 8,6-odstotna. Fed ima dve nalogi: da drži inflacijo na dveh odstotkih in da je polna zaposlenost. Zadnjega pol leta se obrestna mera viša, s čimer se draži denar. Povprečna obrestna mera za hipotekarni kredit je 7,3-odstotna. Če to primerjamo s Slovenijo, si pri nas še pred pol leta dobil kredit s fiksno 1,5-odstotno obrestno mero, zdaj, ko je tudi Evropska centralna banka dvignila obrestno mero, pa je ta od 2,5- do 3-odstotna. Američani več ne jemljejo kreditov oz. ne kupujejo več nepremičnin. Nepremičninski trg se ohlaja in nekateri že opozarjajo, da lahko pride do krize nepremičninskega trga kot pred 15 leti. Drugi stranski učinek zaostrovanja Fedove politike je, da se ZDA počasi bližajo recesiji. ZDA so, tehnično gledano, letos že bile v receseiji, saj so imele dve četrtletji negativno gospodarsko rast. Bidnova administracija je skušala pomiriti volivce. Tretje četrtletje je BDP zrasel, kar je voda na mlin demokratom. Nižajo se tudi cene goriv, kar je ključno za volivce. Ameriški trg dela je v tem hipu zelo robusten, ustvarjajo se nova delovna mesta, poraba je velika. V čem je trik? Hkrati je stopnja varčevanja najnižja od leta 2008, ameriški potrošnik varčuje le tri odstotke svojih prihodkov. Kaj torej poganja potrošnjo? Rekordna kreditna poraba, Američani se močno zadolžujejo," je stanje orisal Balanč.

Kaj lahko pričakujemo?

Če se bo ameriško gospodarstvo v prihodnjih dveh letih poslabšalo, bodo republikanci v primeru zmage krivdo za to pripisali Bidnu. "Če bi demokratom po nekem čudežu uspelo ohraniti večino v kongresu, bi lahko v prihodnjih dveh letih sprejeli politiko, ki bi jim lahko pomagala na volitvah 2024. Če pa bodo zmagali republikanci, bodo storili vse, da bodo še bolj destabilizirali trenutno stanje. Lahko na primer pričakujemo ustanovitev preiskovalnih odborov, ki bodo preučevali poslovanje Hunterja Bidna na Kitajskem. Pod drobnogled bi lahko vzeli tudi umik iz Afganistana, skratka vse Bidnove poteze," ocenjuje Vrečko Ilč. Vse to bi bilo voda na mlin republikanskemu kandidatu na volitvah 2024.

Poraz demokratov bi po Balančevih besedah dejansko pomenil konec Bidnove politične agende: ne bi bilo uvedbe višjih davkov, zeleni prehod bi bil ustavljen, orožarska industrija bi dobila nov zagon, ustavila bi se tudi finančna regulacija, Američani so namreč zdaj pripravljali zakonodajo na področju kriptovalut po vzoru EU-ja ... Omenil je tudi Muskov prevzem Twitterja in z njim povezan manjši nadzor vsebin na omrežju, kar odpira vrata raznovrstnim radikalcem in trdim stališčem Trumpovih podpornikov: "To je dejansko pot zanje, da si utrejo pot do zmage na naslednjih volitvah, ali bo kandidat Trump ali DeSantis."