Alfini strategi za komuniciranje z javnostmi so nekoč v duhu strpnejše družbe poskušali omiliti zgodbo bišona s tem, da so si izmislili nekakšno zgodovinsko podlago za teorijo o tem, da bišon človeka v resnici rojeva.

V kontekstu današnjega časa, ki za dogodke včerajšnjega dne takoj ponudi tudi različice z alternativno resnico, lahko tak poskus seveda povsem razumemo. Ampak kaj pa ko in če ima alternativna resnica zelo velik vpliv na raven naše varnosti? Eden takih je na primer “alternativno” resničen podatek o tem, koliko prevoženih kilometrov ima v resnici rabljen avtomobil, ki ga kupujete.

Kriminalna dejavnost pretvarjanja kilometrov pred prodajo avtomobilov je v nekaj desetletjih pri nas postala tako razširjena praksa, da gre za več kot očitno sistemsko toleriranje, pri katerem je na mestu vprašanje, ali se kdo na strani državnih institucij v resnici sploh zaveda, za kako velik prometnovarnostno in ekološko vprašanje gre.

Rešitev je lahko NFT

Če se ustrezne službe zavedajo ali ne – v obeh primerih gre za popoln poraz države v njenem najbolj temeljnem smislu urejanja in nadziranja delovanja nekega področja.

Ker je težava velika tudi v drugih državah in ker je volja za reševanje med različnimi državami zelo različna, pa se tega lotevajo tudi avtomobilske tovarne same.

Nov korak v tej smeri ponuja prav tonale, ki ima kot prvi vgrajen NFT – ki temelji na tehnologiji blockchain, veriženja blokov, in zaupnem zapisu rabe in vzdrževanja avtomobila, kar zmanjšuje tveganja zlorab.

In tu je še ena ideja za Alfine stratege komuniciranja – zdaj lahko rečete, da bišon v resnici ne poje človeka, ampak težava, ki je človek ni hotel streti.